Prehranska ogroženost starejših odraslih


Pomemben dejavnik kakovosti bivanja in dolgoživosti v starejšem življenjskem obdobju je tudi ustrezna prehrana. Doktorantka Monika Brglez je z doktorsko nalogo podala stanje prehranjenosti in prehranjevalne navade starejših oseb nad 75 let.

Zdravo prehranjevanje predstavlja pomemben dejavnik dobrega zdravstvenega stanja v vseh življenjskih obdobjih. Prehranski vnos, prehranske navade in prehranski status so povezani z nastankom kroničnih nenalezljivih obolenj, te pa močno zmanjšajo biološko in ekonomsko sposobnost prebivalstva. »Rezultati doktorske disertacije predstavljajo poziv k nujnosti sistemske obravnave starejših odraslih v okviru preventivne zdravstvene dejavnosti, kajti z osebnim strokovnim prehranskim svetovalnim pristopom lahko pravočasno ukrepamo in nudimo prehransko podporo še pred pojavom podhranjenosti in s tem zmanjšamo tveganje za razvoj akutnih in kroničnih bolezni,« je poudarila Brglezova in dodala, da je prehranska ogroženost med starejšimi odraslimi, ki živijo v domačem okolju precej razširjena. »Stremeti je treba k sistemskim rešitvam, ki bodo zagotavljale ustrezno strokovno podporo in redne vire za izvajanje prehranskega ozaveščanja starejših. Prehranska intervencija, nudena dovolj zgodaj, lahko prepreči in zmanjša nadaljnjo izgubo telesne mase in mišične moči ter prepreči ali omili pojav prehranske ogroženosti,« še dodaja.  

Sistemi zdravstvenega varstva po vsem svetu si prizadevajo za spodbujanje zdravega staranja, za preprečevanje in zdravljenje nenalezljivih kroničnih obolenj ter za okrepitev in razširitev dostopa do kakovostne dolgotrajne in paliativne oskrbe. Ustrezna preskrbljenost organizma z makro- in mikrohranili okrepi imunsko funkcijo in izboljša odpornost proti okužbam. »Spremenjene prehranske potrebe v starosti predstavljajo pomemben dejavnik kakovosti bivanja in dolgoživosti starejših, zato je za tovrstne študije pomembna celostna multidisciplinarna obravnava. Izredno pomembna je pravočasna identifikacija podhranjenih posameznikov in ustrezno nudenje prehranske podpore, vendar za starejše v domačem okolju še ni ustreznih programov, zato je med tovrstno populacijo težko prepoznati prehransko ogrožene posameznike in izvajati prehransko intervencijo tudi z ozirom na njihov socialno-ekonomski status.«

Rezultati, ki jih je izpostavila Monika Brglez predstavljajo poziv k nujnosti sistemske obravnave starejših odraslih v okviru preventivne zdravstvene dejavnosti. »V Referenčnih ambulantah bi lahko pripravljeno orodje bilo v pomoč pri prepoznavanju tveganja za podhranjenost,« še zaključi. 

Galerija