Arhivistika in dokumentologija

Študij nudi edinstven program arhivistike in dokumentologije, ki diplomantom zagotovi znanja, potrebna za poslovanje z arhivskim in dokumentarnim gradivom.

Cilj magistrskega študija arhivistike in dokumentologije je izobraževanje študentov za najbolj odgovorne strokovne odločitve na vseh področjih upravljanja z arhivskim in dokumentarnim gradivom. S pridobljenimi znanji bodo lahko obvladovali sodobne principe arhivske teorije in prakse ter tako prispevali h kvalitetnejšemu razvoju teoretičnih in metodoloških spoznanj s področja dokumentologije in arhivistike.

Zakaj izbrati študij arhivistike in dokumentologije? 

Zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (ZVDAGA-A) predvideva, da morajo javnopravne osebe, nosilci javnih pooblastil in javnih služb imeti zaposlenega in  izobraženega arhivista. Teh je po evidencah okrog 3000. Magistrski študijski program Arhivistika in dokumentologija na Alma Mater Euroapaea – ECM ponuja znanja, ki bodo diplomantom (magistrom arhivistike in dokumentologije) omogočala upravljanje in celovito obvladovanje dokumentov v najrazličnejših informacijskih sistemih.

  • Predstavitvena knjižica ARH (PDF)

Predmetniki

1. LETNIK

  Predmet ECTS
Skupaj za 1.letnik 60
Skupaj za celotni študij 120
1. semester
1 Teoretične osnove arhivske znanosti in arhivska etika 10
2 Osnove dokumentologije 10
3
Pravna država in ureditev pravnega varstva arhivskega in dokumentarnega gradiva
10
Skupaj 30
2. semester
4 Osnove organizacije informacij 10
5 E-arhivi in hramba digitalnega gradiva 10
6 Raziskovalne metode 10
Skupaj 30

2. LETNIK

  Predmet ECTS
Skupaj za 1.letnik 60
Skupaj za celotni študij 120
3. semester
7 Zgodovina arhivske dejavnosti 9
8 Izbirni predmet I. 7
9 Izbirni predmet II. 7
10 Projektna naloga 7
Skupaj 30
4. semester
11 Varstvo arhivskega in dokumentarnega gradiva 10
12 Magistrska naloga 20
Skupaj 30

Ostali predmeti

  IZBIRNI PREDMETI ECTS
1 Dostop do informacij, uporabniki informacijskih virov in storitev 7
2 Zgodovine Evrope novega veka 7
3 Informacijski marketing 7
4 Elementi kartografije 7
5 Izbrana poglavja s področja standardizacije na področju upravljanja z dokumenti 7
6 Razvoj in struktura institucij 7
7
Elementi konzerviranja in restavriranja arhivskega in dokumentarnega gradiva
7
8 Vrednotenje arhivskega in dokumentarnega gradiva 7
9 Kulturna zgodovina Slovencev 7
10
Varstvo arhivskega in dokumentarnega gradiva v izrednih razmerah
7
11 Izbrana poglavja iz arhivske teorije in prakse 7
Podiplomski študijski program druge stopnje Arhivistika in dokumentologija traja 2 leti (4 semestre) in obsega 120 ECTS kreditnih točk.
 
Posamezni predmeti so grupirani v tematska področja. Obvezni predmeti so razporejeni po štirih semestrih znotraj dveh letnikov podiplomskega programa v obsegu 79 ECTS kreditnih točk. Dopolnjujejo se z izbirnimi predmeti v obsegu 14 ECTS kreditnih točk, ki zagotavljajo lastno izbirnost študentov in so uvrščeni v tretji semester. Tretji semester se dopolnjuje tudi s projektno nalogo v obsegu 7 ECTS. V zadnjem, četrtem semestru je magistrsko delo v obsegu 20 ECTS, kar skupaj pomeni 120 ECTS. Izbirnih predmetov je 11 in vsi so vrednoteni s po 7 ECTS. Možno jih je izbirati iz nabora predlaganih izbirnih predmetov.
 
Študenti zaključijo študij tako, da opravijo:
-     8 obveznih predmetov (79 ECTS),
-     2 prosto izbirna predmeta (14 ECTS),
-     1 projektno nalogo (7 ECTS),
-     Magistrsko nalogo (20 ECTS).

Predavatelji

Sodeluje pri študijskih programih:

Dodiplomski študij: Arhivistika
Magistrski študij: Arhivistika in dokumentologija
Magistrski študij: Arhivske znanosti

CV:

Bibliografija: Preberi več

Tatjana Hajtnik je leta 1986 diplomirala na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, leta 1998 pa magistrirala na univerzitetnem programu »Informacijsko upravljavske vede« na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Zaključuje doktorski študij v programu »Računalništvo in informatika« na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze Maribor. Svoje strokovne izkušnje je nabirala tako v informatizaciji gospodarskih družb, javnem sektorju kot tudi v državni upravi.

Strokovno kariero je začela kot sistemski inženir na velikih računalnikih (mainframe) in jo nadaljevala na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije kot aktivna udeleženka prenove informacijskega sistema OE Krško. Svoj doprinos je dala tudi na pilotskem projektu kartice zdravstvenega zavarovanja v OE Krško, kjer je bila zadolžena za prilagoditev infrastrukturnega dela kartičnega poslovanja v zdravstvenih domovih. V letih od 1999 do 2006 se je v državni upravi intenzivno ukvarjala s področjem informacijske varnosti (vodja Službe za varovanje v Centru Vlade za informatiko) ter vzpodbudila uvajanje sodobnih standardov s področja informacijske varnosti. 

Z oktobrom leta 2006 je prevzela vodenje Sektorja za elektronski arhiv in računalniško podporo v Arhivu RS, kjer je med drugim zadolžena tudi za izvajanje določil ZVDAGA na področju e-arhiviranja. Kot članica ožjega tima je sodelovala pri pripravi strategije razvoja slovenskega javnega e-arhiva (e-ARH.si) in njenega izvedbenega načrta, ki ga je potrdila tudi Vlada RS. Kot članica projektnega sveta skrbi za realizacijo te strategije  in vodi strokovno usmerjevalno skupino tega projekta. Vzpostavila je metodologijo in vodi postopke certificiranja opreme in storitev po ZVDAGA ter sodeluje pri presoji notranjih pravil za zajem in e-hrambo. Od leta 2007 sodeluje pri spremembah nacionalnih  predpisov na področju elektronske hrambe. Habilitirana je kot predavateljica za predmetno področje Arhivistika in dokumentologija na Alma Mater Europaea – ECM. Redno izvaja, tako doma kot v tujini, strokovna predavanja s področja e-hrambe ter piše in objavlja strokovne članke s tega področja.

Prednosti študija

Celostno znanje o arhivskih gradivih

Študij arhivistike in dokumentologije zagotavlja obvladovanje znanja, ki je potrebno za poslovanje z arhivskim in dokumentarnim gradivom od njegovega nastanka preko uporabnosti, vrednotenja, varovanja in dolgoročne hrambe v prostojnih arhivih.

Vzpostavljanje lastnih arhivskih programov

Na podlagi pridobljenih znanj in kompetenc bodo magistri arhivistike in dokumentologije sposobni vzpostavljati in implementirati programe za upravljanje z arhivskim in dokumentarnim gradivom, kar bo ustvarajalcem za nizke stroške prineslo velike koristi.

Vsa predavanja Alma Mater Europaea – ECM so e-podprta, saj jih snemamo. Spremljate jih lahko v živo, posnetek pa si lahko doma tudi večkrat ponovno zavrtite. 

Štipendije in partnerstva

Zaposljivost

Magistrski študij programa Arhivistika in dokumentologija zagotavlja izobrazbeni profil s kompetencami za določena dela in naloge v okviru varovanja in poslovanja z arhivskim in dokumentarnim gradivom. Znanje magistrov arhivistike in dokumentologije omogoča zaposlovanje pri vseh ustvarjalcih arhivskega in dokumentarnega gradiva.

Magistri arhivistike in dokumentologije se lahko zaposlijo kot:

  • vodje arhivskih služb pri ustvarjalcih arhivskega in dokumentarnega gradiva v večjih podjetjih, društvih, skupnostih in agencijah;
  • raziskovalci ali vodje projektov v znanstveno raziskovalnih in visokošolskih ustanovah
  • vodje arhivskih služb na ministrstvih, občinah, univerzah, fakultetah, bolnišnicah ter drugih večjih državnih in privatnih ustanovah;
  • arhivisti v pristojnih arhivih, muzejih, galerijah, knjižnicah, informacijskih centrih ipd.
  • TRAJANJE ŠTUDIJA: 4 semestre / 2 leti
  • KREDITNE TOČKE: 120 ECTS
  • PRIDOBLJEN NAZIV: magister arhivistike in dokumentologije / magistrica arhivistike in dokumentologije
  • LOKACIJA ŠTUDIJA: Maribor, Ljubljana
  • ZAČETEK PREDAVANJ: oktober

Vprašanja, pohvale, pobude, mnenja