Ob množičnem obisku je izpostavil pomembnost tega dne (še edinega državnega praznika, povezanega z dogajanjem v drugi svetovni vojni) in prikazal njegovo zgodovinsko ozadje. V uvodnem nagovoru je povedal, da »vojne in njeni popolni nesmisli predstavljajo nadaljevanje politike z drugimi sredstvi vladajoče klike, ki se ne oziraje na trpljenje in pobijanje nedolžnih in nič krivih ljudi spusti v medsebojno kazanje mišic, spopadanje, rožljanje z orožjem, trganje zemlje in uničevanje pridelkov pridnih ljudi pod gosenicami težkih tankov.«

Siter je v nadaljevanju pripomnil, da čas druge svetovne vojne označuje enega najbolj kritičnih trenutkov – morda celo najkritičnejši trenutek – slovenske zgodovine. »Slovenski narod je bil namreč postavljen pred najtežjo preizkušnjo doslej.« Po invaziji aprila 1941 so slovensko ozemlje štirje različni okupatorji (nacistična Nemčija, fašistična Italija, Madžarska in ustaški režim NDH) okupirali, razkosali in si ga razdelili med štiri različne državne entitete. »Vanje so vpletli približno 670 km zastraženih, zagrajenih, zaminiranih in ožičenih okupacijskih meja« in doda: »Če si pred svoje oči prislikamo zemljevid takratne okupirane Evrope, ne boste nikjer na evropskem kontinentu našli naroda, tako majhnega, kakor je bil slovenski, okupiranega s strani tolikšnega števila tujih zavojevalcev. Nikjer.«

Dejstvo, da v prostoru nacionalsocialistične državne tvorbe prostora za Slovence ni bilo, je še posebej odzvanjalo v ušesih prisotnih. Slovenci naj bi med vsemi zatiranimi narodi po vsej okupirani Evropi izginili v kakšnih štirih ali največ petih letih (preko izvršitve t. i. etnocida), po nekaj desetletjih pa bi se spremenili samo še v zgodovinski pojem. Ali, kot Siter poenostavi: »Obsojeni smo bili, da za vselej izginemo. In proti točno takšnemu imperiju se je že v aprilu 1941 vstal tudi majhen, a odločen, pogumen, srčen, narodno čuteč, zaveden, domoljuben in svobodoljuben slovenski narod«.

Siter je zatem zbrane nagovoril z mislijo, da »miselnost, da je potrebno čakati, da te bo nekdo osvobodil, hkrati pomeni tudi to, da bo do takrat tuji zavojevalec s tabo počel, kar bo želel«. Pove, da je bila pred 81 leti – sicer 26. aprila 1941, istega dne, ko se je po ulicah Maribora sprehajal Hitler s svojim spremstvom in zgolj 10 dni po uradni kapitulaciji kraljeve jugoslovanske vojske v Beogradu – v Vidmarjevi vili v Rožni dolini sredi okupirane Ljubljane ustanovljena osvobodilna fronta slovenskega naroda. OF je bila v razvoju odporništva slovenska posebnost, kajti česa takšnega ni bilo nikjer drugje v nobeni drugi jugoslovanski pokrajini. Njena ustanovitev je pomenila začetek vsesplošnega oboroženega narodnoosvobodilnega odpora in boja proti okupatorjem.

»Takrat je bilo jasno, da je preprosto bolje, da Slovenec umre na svoji zemlji zaradi odpora, upora ali aktivnega boja proti okupatorjem kot pa pod nacifašističnim gospostvom in večno tiranijo,« še pritrdi v svojem govoru. Osvobodilna fronta je sintetizirala ves uporniški duh slovenskega človeka in naroda. Slovencem je dvignila samozavest, iz naroda hlapcev smo postali narod junakov. Naše narodnoosvobodilno gibanje je odmevalo širom Evrope, kaj Evrope – širom sveta. Hvalila (in mu pripisovala zasluge) sta ga tako Winston Churchill kot Franklin D. Roosevelt.

Ob koncu doda, da je v drugi svetovni vojni življenje izgubilo več kot 28.000 slovenskih partizanov ter 5.000 aktivistov OF in partizanskih sodelavcev. »Brez narodnoosvobodilnega boja danes ne bi bilo slovenske države in brez upora proti okupatorju preprosto ne bi bili na pravi strani zgodovine«, pomenljivo zaključi.

Daniel Siter se raziskovalno in publicistično ukvarja s sodobno zgodovino, primarno zlasti z obdobjem druge svetovne vojne na Slovenskem, kjer proučuje vojaške, politične in kulturne sfere dogajanja. Lani novembra je izšla njegova odmevna znanstvena monografija z naslovom »Rogaška Slatina pod kljukastim križem: Zdravilišče med okupacijo 1941–1945«, ki je pritegnila veliko zanimanja, povpraševanja in medijske pozornosti ter prejela izjemno pozitivne recenzijske ocene in druge odzive.

Galerija