Bolečina v križu je v današnjem času najpogostejši vzrok za zmanjšano kvaliteto življenja, večjo odsotnost od dela ter invalidnost. Delimo jo v specifično, kjer je vzrok najpogosteje infekcija ali poškodba ter v nespecifično, kjer vzrok za bolečino ni znan. Nespecifična bolečina v križu je po raziskavah pogostejša od specifične in predstavlja več kot polovico primerov ljudi z bolečino v križu. Prav tako pa se deli tudi na akutno, subakutno ter kronično bolečino. 

“Hrbtenica je pomemben del okostja, saj je povezana s številnimi deli in organi v našem telesu in tako omogoča nemoteno gibanje ter oporo telesa. Vsaka poškodba oziroma bolečina v hrbtenici pa onemogoča normalno funkcioniranje. Bolečina v križu se lahko pojavi ne glede na spol, starost ali poklic,” pojasnjuje diplomantka, ki je prisotnost pojava bolečine v križu ugotavljala pri fizioterapevtih zaposlenih v zdraviliški in bolnišnični dejavnosti.

“V našem vzorcu smo ugotovili, da fizioterapevti zaposleni v bolnišnici in zdravilišču najpogosteje opravljajo manualna dela. Prav tako je bilo ugotovljeno, da ni velike razlike med pojavnostjo bolečin v križu glede na spol in delovno mesto. Anketiranci tako zaposlenih v bolnišnici (34,6 %), kot v zdravilišču (28,6 %), za preprečevanje bolečine v hrbtenici koristijo pomoč sodelavcev fizioterapevtov za obravnavo bolečine v križu ter več kot 50 % jih uporablja ergonomsko-tehnične pripomočke pri svojem delu,” dodaja Turkova. 

Ključnega pomena za preprečitev oziroma zmanjšanje možnosti za nastanek bolečine v križu ima preventiva, katero delimo na primarno, sekundarno ter tercialno. Primarna preventiva je ena najpomembnejših in ključnih za ljudi, saj ozavešča predvsem o tem, kakšni so vzroki za nastanek bolečine v križu in kako se obvarujemo. Nanaša se na vse ljudi oziroma najpogosteje na rizično populacijo, ki ima največjo možnost za nastanek težav, povezanih s križem. Na sekundarnem nivoju gre predvsem na hitro prepoznavo težav in hitro ukrepanje oziroma zdravljenje. “Vključuje ukrepe, kot so začetni počitek ter zgodnja vadba, s katero krepimo kosti, mišice, vplivamo na splošno počutje in vzdržujemo kondicijo. Na tercialnem nivoju pa je že vključena rehabilitacija, saj je potrebna že zdravstvena pomoč,” je jasna Nika Turk.

Za delavce v zdravstvu je pomembno, da so psihofizično pripravljeni, zato je tukaj zelo ključno gibanje, ki mora biti dobro načrtovano. V Sloveniji in tudi drugod po svetu je več kot polovica ljudi premalo aktivnih, kar posledično vpliva na pogost pojav bolečine v križu. Čeprav je na spletu veliko literature in je bilo že narejenih kar nekaj raziskav, se še vedno ne morejo točno odločiti, katera gibalna aktivnost je tista, ki bi bila v celoti najprimernejša za preprečitev bolečine v križu. “Skupne ugotovitve raziskav pa kažejo, da so med najbolj uspešnimi vadbami za preventivo bolečin v križu primerne aerobne vadbe za povečanje kondicije, zmanjšanje telesne teže ter vaje, ki pripomorejo k izboljšanju moči ter gibljivosti hrbtnih mišic,” zaključi diplomantka.