Doktorsko delo, plod štiriletne raziskave, vsebuje 1.250 citatnih opomb pod črto, pri čemer se več kot 60 odstotkov vseh enot sklicuje na primarne (doslej še neodkrite, nepregledane in javno neobjavljene) vire iz domačih in tujih arhivov, muzejev in drugih institucij (Velika Britanija, Srbija in Slovenija) ter več kot 190 enot referenčne literature, ki študiji nudijo predvsem podporo in osnovno ogrodje. Siter zagovarja princip »Ad fontes« (nazaj k virom) in kritično ocenjuje, da je slednjega v slovenskem zgodovinopisju iz znanih razlogov premalo. 

Siter je pred štiričlansko komisijo v sestavi prof. dr. Jurij Toplak (mentor), prof. ddr. Igor Grdina (somentor), dr. Mojca Šorn (članica) in prof. dr. Mojca Ramšak (predsednica komisije) v uvodnem nagovoru pojasnil, da so bili glavni motivi za izbiro tematike poleg odsotnosti tovrstne raziskave (zgodovinopisje na Slovenskem in drugod v svojem repertoarju doslej še ni imelo takšne izvirne celostne študije) namen po poudarjanju kompleksnosti druge svetovne vojne in preprečitvi časovnega in vsebinskega ukalupljenja. Druga svetovna vojna v Jugoslaviji in na Slovenskem namreč ni samo zgodba štirih let. »Največje svetovne morije v zgodovini človeštva ne moremo definirati, zajemati in obravnavati v strogo zamejenem časovnem okvirju med aprilom 1941, ko se je zgodil nemški napad na Jugoslavijo in slovenski prostor, in majem 1945, formalnopravnim koncem vojne v Evropi«. Siter je dodal, da je potrebno takšna ukalupljenja preprečevati, saj vodijo v pristranskosti, enostranske poglede in kažejo nerazumevanje širšega historičnega konteksta, kar tvori potvorbe zgodovinske resnice. »In tukaj se odločilno vplete zgodba Kulturbunda«, še dodaja novopromovirani doktor znanosti.  

Kakor kaže Siterjeva raziskava, Kulturbund označuje krovno kulturno, družbeno in socialnoskrbstveno organizacijo ter v poznejših fazah razmaha politično in celo (para)vojaško organizacijo nemške narodnostne manjšine v Kraljevini Jugoslaviji v letih 1920–1941. Centralni sedež je imela v Novem Sadu v Vojvodini, njene podružnične izpostave pa so skupaj s člani operirale po vsem jugoslovanskem (in kakor kaže raziskava deloma celo italijanskem) ozemlju. Predvojna zločinska dejavnost kulturbundovcev je bila najintenzivnejša ravno v slovenskem prostoru Jugoslavije. 

Disertacija je na temeljih izvirnih raziskovalnih ugotovitev argumentirano in prepričljivo potrdila glavno doktorsko tezo, tj. da je bila Švabsko-nemška kulturna zveza ključna petokolonaška (in znotraj njenih nacificiranih mladinskih struj paravojaška) formacija, ki je s predvojno subverzivnostjo v slovenskem prostoru širila nacistično propagando, demagogijo in agitacijo, na tajnih seznamih popisovala Slovence za izgon, internacije v taborišča in konfiskacije njihovega premoženja in pripravljala temeljno podlago za invazijo, zasedbo in prevzem oblasti ter služila kot ubogljivo orodje nacističnega ekspanzionizma, ki je že pred aprilom 1941 zapečatilo usode izobraženih, narodnozavednih in družbeno aktivnih Slovencev. Zlasti (para)vojaški pomen se doslej krajevnim akcijam Kulturbunda ni pripisoval, čeravno bi se moral. 

Dolgo časa preden je Hitler z napadom na Poljsko zanetil iskro druge svetovne vojne, so se v slovenskem prostoru razobešale nacistične zastave, prepevale nacistične pesmi, organizirala nacistična zborovanja in shodi in širila nacistična literatura, gradile koče (denimo na Pohorju) za izvajanje nacističnih teoretičnih in praktičnih tečajev za usposabljanje nemške mladine na Slovenskem ter formirale SA in SS enote, ki so se ob nemški invaziji na Jugoslavijo aktivno vključile v boj. 

Dr. Daniel Siter je tudi vodja znanstvenoraziskovalne in publicistične dejavnosti v MRC Maribor. Raziskovalno se ukvarja s sodobno slovensko zgodovino 20. stoletja. Je strokovnjak za življenje Adolfa Hitlerja, zgodovino nacizma, nacističnih ujetniških taborišč, Kulturbunda ter okupacijskih meja in nemške okupacijske politike na Slovenskem. Je avtor pionirskega dela – odmevne znanstvene monografije Rogaška Slatina pod kljukastim križem (v dveh izdajah v letih 2021 in 2023), izvirnih razstav in znanstvenih člankov, strokovnih prispevkov, komentarjev in recenzij, vabljenih predavanj, intervjujev v pogovornih radijskih in televizijskih oddajah, podkastih (AIDEA), referatov, nominiranec za občinsko osebnost leta ter prejemnik uradnega priznanja Občine Rogaška Slatina (2022), ki mu jo je izročil predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Redno nastopa, organizira in predava na mednarodnih znanstvenih konferencah, simpozijih in okroglih mizah doma in v tujini (Johannesburg, Canterbury, Zagreb, Praga …). V letu 2024 je na posebno povabilo Muzeja zmage v Moskvi v vlogi avtorja pripravil izvirno razstavo o ujetniškem taborišču Stalag XVIII D ter sodeloval pri njeni strokovni otvoritveni predstavitvi.