Po vsem svetu, tudi v Sloveniji, vedno več ljudi podaljšuje delovno aktivnost po izpolnitvi pogojev za upokojitev. Pri raziskovanju podaljševanja delovne aktivnosti pogosto ni vključena perspektiva zaposlenih. »Uporabili smo integracijo kvalitativnih in kvantitativnih raziskovalnih metod. Dejavnike, ki so bili pomembni za podaljševanje delovne aktivnosti smo naslovili in povezali v konceptualnem modelu motivacije za nadaljevanje dela (Model of Motivation for Work beyond Retirement – MoMo WbR), ki združuje teorije aktivnega in zdravega staranja in teorijo gerotranscendence, kar predstavlja izviren prispevek na področju socialne gerontologije in menedžment starosti,« pojasnjuje doktorandka socialne gerontologije na Alma Mater Urša Bratun. 

Udeleženci raziskave niso nadaljevali z delom, ker ne bi imeli drugih aktivnosti ali ker bi bil njihov socialno-ekonomski položaj tako slab, ampak ker so jih gnali motivi, kot so ljubezen do dela, doprinos podjetju in družbi ter občutek avtonomije in ponosa nad lastnimi dosežki. »V sodobni menedžment starosti bi bilo smotrno poleg dimenzije 'delati' vključiti tudi dimenzije 'biti', 'postati' in 'pripadati'; tako bi se lahko bolj celostno podprlo zaposlene, ki želijo podaljšati delovno aktivnost,« je jasna doktorandka »Pomemben za odločitev o podaljšanju delovne aktivnosti je bil tudi  občutek pripadnosti organizaciji, kar lahko kaže na vrednostni sistem, ki je bolj osredotočen na kolektivno dobro v nasprotju s tistim, ki temelji na individualizmu.« Vseeno pa ne smemo spregledati, da je pri posameznikih, ki so poročali o nižjem socialno-ekonomskem položaju prišel do izraza tudi finančni vidik, ki je vplival na njihovo odločitev o nadaljevanju z delom. 

V raziskavi je prikazano, kako velik pomen ima lahko za posameznika delo, ki vključuje občutek smisla, dosežka, avtonomije in užitka, kar ima za posledico večje zadovoljstvo posameznikov in skupin. Strategije, usmerjene v podaljševanje delovne aktivnosti, bi verjetno morale preseči retoriko aktivnega in zdravega staranja in obravnavati motivacijo za delo na celosten način, ki bi lahko cenil heterogenost starejših delavcev in njihovih aktivnosti,« še zaključi Urša Bratun.

Izsledki raziskave so bili objavljeni v več mednarodnih revijah s področja gerontologije, okupacijske znanosti in delovne terapije.

• Motives of retirement-aged workers and the importance of doing, being, becoming, and belonging: A systematic review of qualitative studies

• The motives of people who delay retirement: An occupational perspective

• Experiences and motives of retirement-aged workers during the first wave of COVID-19 in Slovenia: “This was the first time in 40 years that I really saw spring”