»Z epidemijo je tako na eni strani prišlo do povečanega števila ljudi, potrebnih zdravstvene oskrbe, po drugi strani pa se je zaradi odzivnih ukrepov zmanjšal krog ljudi, ki so sploh lahko poiskali potrebno zdravstveno oskrbo,« pojasnjuje diplomantka Zdravstvene nege Blanka Jeneše, ki se je na temo dostopnosti do zdravstvenih storitev v času corona-19 epidemije osredotočila v svoji zaključni nalogi. 

Epidemija covid-19 je imela močan vpliv na naše vsakdanje življenje. Če je prej dostop do zdravstvenih storitev pomenil nekaj samoumevnega, se je to v času epidemije kar močno spremenilo. »Preobremenjenost zdravniškega osebja, strogi ukrepi ter razne omejitve so povzročili omejen dostop do zdravstvenih storitev. Treba je bilo omejiti fizične stike in se posluževati drugih načinov komuniciranja z zdravnikom ter dosledno upoštevati ukrepe za preprečitev nadaljnjih okužb. Epidemija je pomenila resen preizkus zdravstvenega sistema in je s sabo prinesla številne izzive, s katerimi se je srečevalo tako zdravniško osebje kakor tudi pacienti. Treba je bilo poskrbeti za ranljive skupine in jim zagotoviti čim višjo raven varstva, kar je tudi bil cilj ukrepov,« razloži diplomantka in nadaljuje, da je raziskava, ki jo je opravila v sklopu zaključne naloge pokazalanezadovoljstvo ljudi na dostop in kakovost zdravstvenih storitev ter sprejetimi strogimi ukrepi.

»Razumljivo in logično je, da ob epidemiji, ki prizadene tako veliko število ljudi, pride do preobremenitve zdravstva in posledično težje dostopnosti. Vsekakor je bila epidemija nepredvidljiva in resna situacija, ki je pokazala, da je še prostor za izboljšave našega zdravstvenega sistema,« še zaključi.