Časopis Soboške novine so objavile intervju z našo predavateljico Metko Lipič Baligač, ki ga je naredila novinarka Jasmina Muhič.
Metka Lipič Baligač, magistrica zdravstvene nege, bo marca praznovala že 26 let, odkar je začela delati v bolnišnici na področju zdravstvene nege. Šest let dela tudi kot pomočnica direktorja za to področje v Splošni bolnišnici Murska Sobota. Je Pomurka leta 2014 in dobitnica zlatega znaka za pomembne dosežke na področju zdravstvene nege.
Ste prejemnica dveh vidnih priznanj. Občutki ob tem so verjetno zelo prijetni.
Moram priznati, da si nazivov nisem zaslužila sama. Zlati znak je priznanje za področje zdravstvene nege, moje delo in delo vseh medicinskih sester v naši bolnišnici. In tudi izbor za Pomurko leta 2014 je priznanje vsem sodelavcem. En sam ne zmore nič, skupaj zmoremo veliko. Oba dosežka sta odraz timskega dela in pristopa.V letu 2009 sem prevzela vodenje, potem ko sta trdne temelje vodenja bolnišnice postavili moji predhodnici Daniela Mörec in Emilija Kavaš. Prepoznala sem motiviranost in zagnanost diplomiranih in drugih medicinskih sester. Diplomirane sestre, vodje oddelkov, so del mojega strokovnega kolegija. S povezanostjo in motivacijo smo sposobne marsičesa, tudi dvigniti zdravstveno nego na najvišjo raven.
Pomembno se je torej povezati, sodelovati in graditi dobre odnose.
Med mojimi cilji je bilo tudi, da se spoštujemo med sabo in spoštujemo vse profile od zdravnikov do preostalih medicinskih in nemedicinskih sodelavcev ter čistilke, ki je prav tako pomemben del tima zdravstvene oskrbe bolnika, saj brez nje ne moremo izvajati kakovostne oskrbe. Lahko se pohvalim, da imamo že devet magistric zdravstvene nege in socialnega menedžmenta ter da sta ravno pred kratkim magistrirali še dve kolegici. Mladi prinesejo teoretično znanje. Če ga dopolnijo z izkušnjami in modrostjo starejših sodelavcev, je to odlično za bolnika.
Kako pa mlad kader v bolnišnici nastopi?
Mladi so radovedni, želijo se učiti, morda kdaj pozabijo na spoštovanje, vrednoto naše generacije. Mogoče na to vplivajo nove tehnologije, ki so zmanjšale medosebno komunikacijo, kar praviloma ni prav, ker je v zdravstveni negi pomemben zlasti pristen človeški odnos. Novinci se udeležijo uvajalnega seminarja, na katerem spregovorimo o obnašanju, varovanju poklicne molčečnosti, preprečevanju okužb. Kot glavna medicinska sestra na prvem uvajalnem seminarju za pripravnike rada poudarim, da prijazna beseda nič ne stane in da si prav tega bolnik najbolj želi.
Ko sva že pri mladih: že drugo leto ste predavatelji ca na študiju zdravstvene nege pri Alma Mater Europaea Evropskega centra Maribor. Kako se znajdete v predavateljski vlogi?
Že drugo leto predavam o internistični zdravstveni negi, zelo pomembnem področju v medicini, saj je internistika kraljica medicine. Predavanja potekajo drugače kot nekoč, vsebino projiciramo, predavanja se snemajo. Študentje si v miru ob študiju za izpit lahko še enkrat ali tudi večkrat ogledajo snov. Izobraževanje na področju zdravstvene nege nima konca – pomembno je za zaposlene in seveda študente.
Recesija ni prizanesla niti strokovnemu izobraževanju.
Drži. Sredstev za pomembna strokovna izobraževanja je manj, zato smo uvedli priznana interna strokovna izobraževanja – modre srede. Na kongrese in simpozije, ki niso v naši regiji, odhaja manjše število medicinskih sester, ki potem to znanje predstavijo na modrih sredah.
Kaj se je od leta 2009 še spremenilo?
Uvedli smo posebno obliko dela, mobilno zdravstveno nego. Ker v bolnišnici ni dovolj sodelavcev za transport bolnikov med oddelki, smo pred štirimi leti ob pomoči pomurskih občin po programu družabništva uvedli spremljanje bolnika, ki je oblika javnega dela. Na področju zdravstvene nege deluje več delovnih skupin, med najbolj dejavnimi je večdisciplinarna skupina za oskrbo kroničnih ran. Letos so organizirali že peti Pomur ski simpozij, ki je bil tokrat celo mednarodnega značaja. Občini bi se ob tem zahvalila za pomoč pri organizaciji in sponzoriranju dvorane. Pozitivno ocenjujemo letne razgovore s sodelavci, na katerih izrazijo predloge, cilje in želje. Uvedla sem še vozičke za dokumentacijo, prvič pa smo leta 2015 dosegli mednarodno akreditacijo NIAHO – DIAS.
V Splošni bolnišnici Rakičan zelo podpirate tudi projekt prostovoljstva.
Začele so ga že predhodnice, vendar v preteklosti ni prav zaživel. Zdaj smo s Slovensko filantropijosistematično pristopili k izvedbi ter ga skupaj z bolnišnico iz Novega mesta, ki je lani praznovala deset let prostovoljstva, ter tamkajšnjo srednjo zdravstveno šolo predstavili naši srednji zdravstveni šoli. V bolnišnici smo s prostovoljstvom začeli na internem oddelku in na oddelku za neakutno obravnavo. Dve leti smo ob božiču pripravili tudi delavnice, ob svetovnem dnevu bolnikov, 11. februarja, pa prostovoljci bolnike pripeljejo k maši, po maši pa še najdemo čas za druženje. Enako je tudi jeseni ob proščenju. Ob tem se je z murskosoboškim društvom upokojencev začela še izjemno uspešna oblika prostovoljstva informator.
Naziv Pomurke leta je zdaj treba negovati. Kako boste to počeli v prihodnjih letih?
Naj poudarim, da sem izjemno ponosna na vodstvo bolnišnice, saj dobro sodelujemo. Ker imam več stikov z mediji, bom poskusila javnost opozoriti na pomanjkanje medicinskih sester in drugega kadra v vseh slovenskih bolnišnicah. Med racionalizacijo je namreč začel ve ljati ZUJF, ki onemogoča zaposlovanje upokojenih sodelavcev ali tistih, ki odidejo v Avstrijo. Vsako leto smo število zaposlenih zmanjšali za odstotek in zdaj smo na točki, ko števila zaposlenih več ne bomo mogli zmanjševati. V medijih poskušam nagovoriti ljudi v politiki, ki sprejemajo odločitve, da pri zdravstvenih delavcih, ki smo ob bolniku celo 24 ur na dan, morda ne moremo več zmanjševati števila zaposlenih. Do zdaj smo bili že slišani, oglasili so se tudi iz UKC Ljubljana in regionalnih bolnišnic. Upam, da bo opozarjanje učinkovalo. Želimo si le, da bi se zmanjševanje števila zaposlenih, ki so neposredno ob bolniku, končalo, saj bi radi ohranili kakovost in varno oskrbo, ki ju pomurski človek v naši bolnišnici ima.