Fizioterapija
Dodiplomski študij Fizioterapije na Alma Mater Euroapaea – ECM vas bo izobrazil in oblikoval v strokovne in vešče zdravstvene delavce na področju medicinske rehabilitacije.
Zakaj izbrati študij fizioterapije?
Med študijem fizoterapije študenti pridobijo potrebno znanje iz anatomije, fizioterapije, klinične medicine in drugih potrebnih predmetov, ob pomoči katerih se izurijo v vrhunske strokovnjake. Obvezni del študijskega programa je tudi praksa, kjer se študentje bolje spoznajo s poklicem in delovnimi nalogami fizioterapevta. Cilj dodiplomskega študijskega programa Fizioterapija na Alma Mater Euroapaea – ECM je oblikovanje diplomanta, katerega znanje in sposobnosti ustrezajo potrebam prebivalstva in hkrati zagotavljajo nadaljnji razvoj stroke.
Predmetniki
PREDMETNIK VISOKOŠOLSKEGA STROKOVNEGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA FIZIOTERAPIJA - 1. LETNIK
Predmet | ECTS | |
---|---|---|
Skupaj za letnik | 60 | |
Skupaj za študijski program | 180 | |
1 | Anatomija s histologijo | 7 |
2 | Komunikacijske spretnosti | 3 |
3 | Fizika | 5 |
4 | Poklicna etika | 4 |
5 | Fizioterapevtske spretnosti I. | 6 |
6 | Fizioterapevtska ocena | 5 |
7 | Raziskovalne metode v fizioterapiji | 5 |
8 | Fizikalni dejavniki v terapiji | 5 |
9 | Funkcionalna anatomija | 6 |
10 | Biokemija in mikrobiologija | 5 |
11 | Zdravstvena nega | 4 |
12 | Izbirni predmet* | 5 |
PREDMETNIK VISOKOŠOLSKEGA STROKOVNEGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA FIZIOTERAPIJA - 2. LETNIK
Predmet | ECTS | |
---|---|---|
Skupaj za letnik | 60 | |
Skupaj za študijski program | 180 | |
13 | Psihologija | 5 |
14 | Fiziologija s patofiziologijo | 5 |
15 | Manualna terapija - 1 | 5 |
16 | Biomehanika | 5 |
17 | Fizioterapija - 1 | 6 |
18 | Fizioterapija - 2 | 5 |
19 | Klinična kineziologija | 5 |
20 | Specialne teme v fizioterapiji - 1 | 5 |
21 | Klinična medicina I | 5 |
22 | Klinična medicina II | 4 |
23 | Izbirni predmet | 5 |
24 | Izbirni predmet | 5 |
PREDMETNIK VISOKOŠOLSKEGA STROKOVNEGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA FIZIOTERAPIJA - 3. LETNIK
Predmet | ECTS | |
---|---|---|
Skupaj za letnik | 60 | |
Skupaj za študijski program | 180 | |
25 | Rehabilitacijska medicina | 6 |
26 | Manualna terapija 2 | 5 |
27 | Klinična medicina 3 | 6 |
28 | Fizioterapija 3 | 5 |
29 | Fizioterapevtske spretnosti - 2 | 5 |
30 | Higiena in socialna medicina | 4 |
31 | Izbirni predmet | 5 |
32 | Zakonodaja v zdravstvu | 4 |
33 | Praktikum | 5 |
34 | Diplomsko delo | 15 |
Ostali predmeti
IZBIRNI PREDMETI | ECTS | |
---|---|---|
1 | Človek in šport | 5 |
2 | Osnove delovne terapije | 5 |
3 | Osnove klasične masaže | 5 |
4 | Osnove motoričnih transformacij | 5 |
5 | Osnove radiologije | 5 |
6 | Paliativna oskrba - FTH | 5 |
7 | Rehabilitacija športnih poškodb | 5 |
8 | Športne aktivnosti invalidnih oseb | 5 |
9 | Angleški jezik | 5 |
10 | Informatika | 5 |
11 | Prva pomoč | 5 |
12 | Timski pristop v gerontologiji | 5 |
13 | Fizioterapija v gerontologiji | 5 |
14 | Podjetništvo v zasebni zdravstveni dejavnosti | 5 |
15 | Fizioterapija v športu | 5 |
VERTIKALNA POVEZANOST PREDMETOV
- Študenti poslušajo predavanja in opravljajo laboratorijske in seminarske vaje po urniku
- Študenti lahko pristopijo k preverjanju znanja ( kolokviji, ustni ali pisni izpiti), ko ima opravljen/e pogojni/e izpit/e
Letnik študija | Predmet | Pogoji |
---|---|---|
1. | Funkcionalna anatomija | - Anatomija s histologijo |
1. | Fizioterapevtska ocena | - Anatomija s histologijo |
1. | Fizioterapevtske spretnosti I | - Anatomija s histologijo |
1. | Fizikalni dejavniki v terapiji | - Fizika |
Letnik študija | Predmet | Pogoji |
2. | Fizioterapija II | - Anatomija s histologijo, - Kardiologija in pulmologija |
2. | Klinična kineziologija | - Anatomija s histologijo, - Funkcionalna anatomija, - Fizioterapevtske spretnosti I |
2. | Specialne teme v fizioterapiji I | - Anatomija s histologijo, - Pediatrija, - ginekologija s porodništvom |
2. | Fizioterapija I | - Anatomija s histologijo, - Funkcionalna anatomija, - Ortopedija, Kirurgija, - Travmatologija, - Revmatologija, - Fizikalni dejavniki v terapiji |
Letnik študija | Predmet | Pogoji |
3. | Fizioterapija III | Nevrologija |
3. | Fizioterapevtske spretnosti II | Nevrologija |
IZBIRNOST PREDMETOV
Izbirni predmeti v študijskih programih omogočajo študentom, da sooblikujejo svoj študij ter se tako že v času študija usmerijo v določeno strokovno področje oziroma razširijo svoja znanja na področja izven stroke. Študijski programi vsebujejo dve »vrsti« izbirnih predmetov – notranje izbirne in zunanje izbirne.
Notranji izbirni predmeti so predmeti, ki po vsebini sodijo v ožje ali širše strokovno področje študijskega programa. Določeni so s študijskim programom v obliki izbirnih predmetov.
Zunanje izbirne predmete lahko študent izbira v okviru drugih akreditiranih študijskih programov slovenskih in tujih univerz, lahko pa tudi iz nabora notranjih izbirnih predmetov študijskega programa. Omejitve pri izboru zunanjih izbirnih predmetov so odvisne od zahtev študijskega programa. Študent lahko kot zunanji izbirni predmet izbere tudi notranji izbirni predmet študijskega programa.
V kolikor želi študent opraviti določen predmet v okviru drugih akreditiranih študijskih programov slovenskih in tujih univerz ali samostojnih visokošolskih programov, zaprosi referat ESM, ki preveri:
1. ali se predmet po učni vsebini ujema v vsaj 80% z študijskim programom ter
2. ali druga univerza ali samostojni visokošolski zavod s tem soglaša.
Študijski programi se razlikujejo po številu izbirnih predmetov, saj je vsako študijsko področje v tem pogledu specifično. Prav zato mora študent dobro poznati študijski program, v katerega je vpisan, še zlasti omejitve pri zunanjih izbirnih predmetih, kar smo podrobneje predstavili v nadaljevanju.
Študent lahko v okviru notranje in zunanje izbirnosti opravi do 15% ECTS.
Predavatelji
Mladen Gasparini se je rodil 10. 10. 1963 v Kopru. Obiskoval je Slovensko gimnazijo v Kopru, leta 1990 pa je diplomiral na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Od leta 1991 je zaposlen na Oddelku za kirurgijo Splošne bolnišnice Izola. Leta 1996 je zaključil specializacijo iz splošne kirurgije in se usmeril na področje žilne kirurgije in angiologije. Od leta 1997 je predstojnik Dejavnosti žilne kirurgije, od leta 2007 pa tudi predstojnik Oddelka za kirurgijo Splošne bolnišnice Izola. Leta 2012 je doktoriral na MF v Ljubljani na temo proučevanja biomehanskih lastnosti skeletnih mišic pri bolnikih s periferno arterijsko boleznijo kar je tudi njegovo primarno raziskovalno področje. Njegovo klinično delo zajema predvsem kirurško zdravljenje bolezni karotidnih in perifernih arterij, vpeljal pa je tudi sodobne malo-invazivne metode za zdravljenje venskega popuščanja. Svoje znanje je izpopolnjeval tako v evropskih (Strassbourg, Budimpešta, Leipzig, Zuhl) kot tudi ameriških klinikah (Houston, Rochester). Je redni predavatelj na domačih in mednarodnih kongresih in tudi soorganizator mednarodnih žilnih kongresov v našem prostoru (Adriatic Vascular Summit). Redno objavlja v domačih in tujih revijah. Je član domačih (Združenje angiologov Slovenije, Združenje kirurgov Slovenije, Združenje žilnih kirurgov Slovenije ) in mednarodnih (Evropsko združenje žilnih kirurgov, Mediteranska liga za angiologijo) združenj. Od leta 2009 je tudi predsednik Društva žilnih kirurgov Slovenije in od leta 2014 tajnik Združenja kirurgov Slovenije. Kot predsednik Združenja žilnih kirurgov Slovenije si je dolga leta prizadeval za priznanje specializacije iz žilne kirurgije v Sloveniji in uspel, da je bila leta 2017 sprejeta kot temeljna specializacija. Je redni predavatelj na Fakulteti za vede o zdravju in docent na programu fizioterapije na Alma mater Europae. Pogosto sodeluje pri javnih predavanjih o pomenu življenjskega sloga za nastanek in preprečevanje srčno-žilnih bolezni za različne ciljne skupine prebivalstva in je že deset let soorganizirator celodnevnih javnih tribun in delavnic na katerih strokovnjaki različnih specialnosti zainteresirano javnost ozaveščajo o nevarnostih in možnosti preprečevanja srčno-žilnih bolezni.
Prednosti študija
Mednarodno priznana diploma
Fizioterapija je eden od bistvenih elementov zdravstvene oskrbe pacientov. Fizioterapevti so visoko izobraženi strokovnjaki na področju gibanja in delovanja človeškega telesa. Glavni cilj fizioterapije je stimulirati pacientove zmožnosti za gibanje, lajšanje bolečine, ponovno vzpostavitev gibalnih funkcij in tudi preprečiti invalidnost. Z diplomo iz fizioterapije na Alma Mater Euroapaea – ECM se boste lahko zaposlili kjerkoli v Evropi, na naši ustanovi pa lahko študij nadgradite tudi na drugih dveh stopnjah.
Vsa predavanja Alma Mater Europaea – ECM so e-podprta, saj jih snemamo. Spremljate jih lahko v živo, posnetek pa si lahko doma tudi večkrat ponovno zavrtite.
Štipendije in partnerstva
Zaposljivost
Po koncu študija se lahko fizioterapevti zaposlijo:
v zdravstvenih in vzgojno-izobraževalnih zavodih,
v zdravstvenih domovih in bolnišnicah,
v zasebni dejavnosti,
v športnih društvih, klubih ter reprezentancah,
na inštitutih, kot je Inštitut RS za rehabilitacijo, Inštitut za klinično nevrofiziologijo, Inštitut za anesteziologijo ali Onkološki inštitut,
v zdraviliščih,
posebnih vrtcih in šolah,
na visoki šoli za zdravstvo,
v domovih za ostarele
ali pa opravlja svoje delo samostojno.