Fizioterapija
Doktorski študijski program Fizioterapija na tretji stopnji predstavlja novost v slovenskem prostoru. Razvili smo ga na podlagi potreb po tovrstnem študiju, saj študij fizioterapije na ostalih institucijah na tretji stopnji v Sloveniji še ni mogoč.
Program je sodoben, vnaša manjkajoče temeljno znanje na področju znanstveno-raziskovalnega dela in reševanja znanstvenih problemov. Obsega na dokazih podprto prakso in medpoklicno sodelovanje v zdravstvu. Tekom študija si prizadevamo, da študenti usvojijo sodobne pristope pri zdravstveni obravnavi in politiki kot odziv na prihajajoče epidemiološke trende. Strokovno podkovani predavatelji študentom predajo znanstvene poglede na sodobne teoretične, etične in sociološke koncepte na področju fizioterapije in drugih zdravstvenih poklicev.
Zakaj izbrati študij fizioterapije?
Program je usmerjen v kritično presojo raziskovalnih rezultatov, razvoja raziskovalnih metod in prenosa znanja v prakso. Študenti bodo poglobili znanje s področja fizioterapije, usposobili se bodo za iskanje novih virov znanja na strokovnem in znanstvenem področju. Pripravljeni bodo za prevzemanje odgovornosti, za vodenje zahtevnih sistemov v zdravstvu in za razvijanje kritične refleksije ter socialnih in komunikacijskih zmožnosti za vodenje skupinskega dela.
Doktorand bo razumel pomen znanja za akademski razvoj, sposoben bo natančnega razumevanja tehnik apliciranja raziskovalnega dela in naprednega akademskega poizvedovanja, sposoben presoje v kompleksnih situacijah, kjer je malo podatkov, sposoben bo razumeti in kritično presojati razreševanje zahtevnih in kompleksnih znanstveno-raziskovalnih vprašanj, kritično presojati raziskovalne rezultate, razvoje novih raziskovalnih metod in prenašati znanje v prakso.
Študijski program se bo vertikalno in horizontalno povezoval z obstoječim študijskim programom Fizioterapije na drugi stopnji. Oblikovan je iz obveznih in izbirnih predmetov, s čimer bo kandidatom omogočeno, da nadgradijo svoje znanje in gradijo vertikalno izobraževanje na področju fizioterapije.
Raziskave kažejo, da mora doktorski študij s svojo zasnovo doprinesti k razvoju znanja. To je mogoče doseči le preko raziskovalnih projektov, katerih mentorstvo izvajajo eksperti na področju raziskovalnega problema z znanjem iz metodološkim pristopom raziskovanja.
Inštitut za športno diagnostiko in fizioterapijo
Raziskovalci Alma Mater se bodo povezovali v Inštitutu za športno diagnostiko in fizioterapijo (v nadaljevanju IŠDF), ki je v ustanavljanju, njegov namen pa je prenašanje sodobnega znanja in izkušenj vrhunskih strokovnjakov na študente doktorskega študija in pomoč pri idejni zasnovi ter aplikaciji raziskovalnih projektov na Alma Mater.
Študentje bodo na tak način spoznavali konkretne primere v praksi in načrtovanje storitev, kar bo razširilo njihove sposobnosti realnega razmišljanja. Na IŠDF se bodo ukvarjali tudi z aplikativnim raziskovanjem človeškega gibanja: od spremljanja gibalnega razvoja otrok do preučevanja adaptacij in sprememb gibalnega sistema odraslih in starostnikov. Na osnovi celostne analize gibalnega statusa bodo oblikovali različne aktivnosti in priporočila za optimizacijo vadbe in prehrane za rekreativne ter vrhunske športnike, starostnike in drugo populacijo.
Doktorandi morajo imeti klinične kompetence, kot tudi kompetence in odgovornosti za učenje drugih, saj so prenašalci znanja in dobre prakse. Tako kot v drugih znanstvenih disciplinah morajo akademsko izobraženi kadri v zdravstvu znati voditi raziskave in od ljudi, ki jih vodijo, zahtevati raziskovalno delo, znati publicirati v revijah z recenzijo, znati pripraviti projekte za razpise za raziskovalna sredstva in prispevati k širšim nalogam in obveznostim za razvoj stroke.
Doktorand bo :
- razumel pomen znanja za akademski razvoj, sposoben bo natančnega razumevanje tehnik apliciranja raziskovalnega dela in naprednega akademskega poizvedovanja;
- sposoben presoje v kompleksnih situacijah, kjer je malo podatkov, sposoben bo razumeti in kritično presojati razreševanje zahtevnih in kompleksnih znanstvenoraziskovalnih vprašanj, kritično presojati raziskovalne rezultate, razvoje novih raziskovalnih metod in prenašati znanje v prakso;
- sposoben temeljnega in aplikativnega znanstvenega raziskovanja, publiciranja in predstavljanja rezultatov raziskovalnega dela v znanstveni, strokovni in laični javnosti; ob čemer se bo zavedal omejitev raziskovalnega dela in bo upošteval etične norme znanstveno raziskovalnega dela.
POGOJI ZA VPIS IN MERILA ZA IZBIRO OB OMEJITVI VPISA
SPLOŠNE IN PREDMETNO-SPECIFIČNE KOMPETENCE IN UČNI IZIDI PROGRAMA
MERILA ZA PRIZNAVANJE ZNANJA IN SPRETNOSTI, PRIDBOLJENIH PRED VPISOM V PROGRAM
POGOJI ZA NAPREDOVANJE PO PROGRAMU
POGOJI O PREHODIH MED PROGRAMI
Predmetniki
PREDMETNIK DOKTORSKEGA PROGRAMA FIZIOTERAPIJA - 1. LETNIK
Predmet | ECTS | |
---|---|---|
Skupaj za letnik | 60 | |
Skupaj za študijski program | 180 | |
1 | Kvantitativne in kvalitativne raziskovalne metode in statistika | 15 |
2 | Izbrana poglavja iz Fizioterapije | 15 |
3 | Na dokazih utemeljena fizioterapija | 10 |
4 | Aplikativni raziskovalni projekt na področju fizioterapije | 10 |
5 | Etika in kulturna raznolikost v zdravstvu | 10 |
PREDMETNIK DOKTORSKEGA PROGRAMA FIZIOTERAPIJA - 2. LETNIK
Predmet | ECTS | |
---|---|---|
Skupaj za letnik | 60 | |
Skupaj za študijski program | 180 | |
13 | Metodologija priprave doktorske naloge | 10 |
14 | Oblikovanje individualnega raziskovalnega dela | 10 |
15 | Izbirni predmet | 10 |
16 | Izbirni predmet | 10 |
17 | Individualno raziskovalno delo 1 | 20 |
PREDMETNIK DOKTORSKEGA PROGRAMA FIZIOTERAPIJA - 3. LETNIK
Predmet | ECTS | |
---|---|---|
Skupaj za letnik | 60 | |
Skupaj za študijski program | 180 | |
25 | Individualno raziskovalno delo 2 | 30 |
26 | Doktorska disertacija | 30 |
V sklopu predmetov IRD1 in IRD2 morajo študenti opraviti naslednjo obveznost:
- Individualno raziskovalno delo 1 - Izdelava in potrditev dispozicije doktorske disertacije s strani mentorja, in predstavitev pred člani komisije za oceno dispozicije.
- Individualno raziskovalno delo 2 - Izdelava in potrditev doktorske disertacije s strani mentorja in članov komisije za oceno disertacije.
Ko je posamezna obveznost opravljena, študent obvesti referat na tina.kavticnik@almamater.si, da se mu obveznost vnese v njegov indeks.
Izbirni predmeti
IZBIRNI PREDMETI | ECTS | |
---|---|---|
1 | Informatika kot orodje raziskav in razvoj a v zdravstvu | 10 |
2 | Promocija zdravja v skupnosti | 10 |
3 | Vodenje in profesionalni razvoj | 10 |
4 | Psihosocialne determinante zdravja | 10 |
5 | Pristopi k obvladovanju bolečine | 10 |
6 | Specialna rehabilitacija - izbrana poglavja | 10 |
7 | Kakovost in varnost v zdravstvu | 10 |
8 | Z dokazi podprta medicina in klinična praksa | 10 |
9 | Interdisciplinarna obravnava in preprečevanje športnih poškodb | 10 |
10 | Večdisciplinarni management pri rehabilitaciji športnih poškodb in funkcionalna diagnostika | 10 |
11 | Biomehanika v fizioterapiji | 10 |
12 | Z znanstvenimi dokazi podprta nevrofizioterapija | 10 |
Predavatelji
Sodeluje pri študijskih programih:
Magistrski študij: Zdravstvene vede
Magistrski študij: Fizioterapija
CV:
Bibliografija: Preberi več
Diplomiral je leta 1989 na Medicinski fakulteti v Ljubljani, kjer je nato magistriral in pod mentorstvom prof. dr. Vinka V. Dolenca zagovarjal doktorsko disertacijo s področja možganskih tumorjev gliomov. Specialistični izpit iz nevrokirurgije je opravil tako v Ljubljani kot tudi evropskega v Bruslju in si kot najboljši kandidat tistega leta pridobil »Braakman Diploma of Excellence«. Strokovno je bil klinični raziskovalec v mednarodnem projektu AITKEN iz New Yorka (smernice za zdravljenje poškodovanca s hudo poškodbo glave in možganov), napravil je prvo endoskopsko III. ventrikulostomijo v Sloveniji, osrednje področje dela je bila stereotaktična nevrokirurgija in nevromodulacija. Izobraževal se je med drugim na Karolinski kliniki v Stockholmu, Freiburgu, Münchnu, v Pragi, Atenah, St. Louisu... Leta 2003 je vpeljal nevrostimulacijo hrbtenjače. Sledila je še vgradnja intratekalnih črpalk. Januarja 2007 je opravil prvi stereotaktični poseg – biopsijo in leto kasneje prvo stimulacijo globokih možganskih jeder v Sloveniji ob sodelovanju s prim. Dušanom Flisarjem dr.med., dr. Stepienom iz Katowic in prof. Chudy-em iz Zagreba. Leta 2013 je organiziral uspešen mednarodni simpozij 10 let nevromodulacije v Mariboru.
Raziskovalno delo je posvetil možganskim tumorjem in sodeloval s prof. Bjerkvigu na Norveškem, prof. Lahovo na NIB Ljubljana in drugimi ustanovami. S prof. Drstvenškom s Fakultete za strojništvo je sodeloval pri izdelavi lobanjskih vsadkov za rekonstrukcije obsežnih defektov lobanje. Skupaj so tudi razvili, patentirali in vpeljali v klinično prakso novo mikrovodilo za operacije stimulacij globokih možganskih jeder.
Že od leta 2000 je tudi pedagoško aktiven kot predavatelj, mentor in aktivno sodeluje tudi pri pripravi učnega gradiva. Leta 2012 je bil izvoljen za rednega profesorja na MF UM. Sodeloval je kot predavatelj študentom v sklopu izmenjave CEEPUS v Romuniji in Avstriji.
Konec leta 2017 se je zaposlil na Hôpitaux Universitaires de Marseille Timone v Franciji kjer je delal na oddelku prof. Regisa z gama nožem in nato leta 2020 v Imland hospital Rendsburg v Nemčiji – nevrotravma in spinalna kirurgija. Sedaj ima zasebno nevrokirurško ordinacijo in sodeluje s številnimi zasebnimi zdravstvenimi ustanovami v Sloveniji.
GOVORILNE URE
Vsaki drugi četrtek ob 19:00 preko Zoom ali po dogovoru.
Prednosti študija
Aktivno študijsko delo
Poudarek doktorskega programa je na aktivnem in sprotnem študijskem delu, na uporabi zahtevnejših znanstveno raziskovalnih metod, na problemsko zasnovanem študiju in na individualnem študiju. Obvezni sestavni del programa so razumevanje in uporaba različnih raziskovalnih metod skozi raziskovalne projekte, znanstveno pisanje, publiciranje in prezentiranje rezultatov raziskav pred strokovno in znanstveno javnostjo.
Prenos znanja na strokovne ekipa
Diplomant tretje stopnje bo imel znanja in sposobnosti oceniti potrebe po raziskavah in na dokazih podprti praksi v zdravstvu. Prinašal bo spremembe v organizaciji in timu, ki jih bo vnašal in spremljal z raziskovalnim pristopom, krepil zaupanje in opolnomočil zdravstvene delavce različnih zdravstvenih poklicev, da se vključijo v raziskovalne dejavnosti in sodelujejo pri odločanju glede zdravstvene oskrbe pacienta.
Štipendije in partnerstva
Zaposljivost
Ob zaključku programa bodo študenti osebnostno odgovorni, iniciativni, profesionalni, kompetentni eksperti in raziskovalci z naprednimi znanji raziskovanja, nosilci sprememb, vodje, svetovalci, imeli bodo razvito kritično razmišljanje do raziskovalnega problema.
Sposobni bodo za kreativno in samostojno znanstveno raziskovalno delo na zahtevnejši ravni in reševanje znanstvenih problemov.
Kot vodilni delavci se bodo lahko zaposlili:
- v zdravstvenih in vzgojno-izobraževalnih zavodih,
- v zdravstvenih domovih in bolnišnicah,
- na inštitutih, kot je Inštitut RS za rehabilitacijo, Inštitut za klinično nevrofiziologijo, Inštitut za anesteziologijo ali Onkološki inštitut,
- v zdraviliščih,
- na visoki šoli za zdravstvo.