Diplomantka fizioterapije Neli Cvetko je ob pregledu strokovne in znanstvene literature o učinkih različnih fizioterapevtskih metod primerjala tudi kombinacije fizioterapevtskih metod z drugimi zdravljenji, kot je opornica, in primerjava z operativnim posegom.
Sindrom karpalnega kanala je nevropatija, pri kateri se uklešči mediani živec, ki potuje skozi karpalni kanal zapestja. Gre za najpogostejšo nevropatijo, za katero še vedno ni konkretnih smernic zdravljenja.
Večina bolnikov se želi izogniti operativnemu posegu, zato se je študentka osredotočila na konzervativne pristope. “Obstaja vrsta metod za zdravljenje sindorma kapalnega kanala, vendar ostaja tudi veliko nesoglasij glede optimalne terapije,” pojasnjuje diplomantka in doda, da se najpogosteje uporablja kombinacija različnih tehnik, pri čemer je težko določiti katera je doprinesla največ. “Je pa dejstvo, da prav nobena raziskava ne govori o poslabšanju stanja bolnika, temveč fizoterapevstki pristopi kažejo v prid zdravljenja.” Študentka je z analizo raziskav sklenila še, da ime veliko vlogo izvajanje vaj, ki se jih posameznik lahko nauči in jih izvaja doma.
“Operativni poseg zaenkrat ostaja edini pristop, ki daje dolgoročne rezultate, vendar vse bolj kaže na to, da se mu učinki konzervativnih metod približujejo,” izpostavi Neli Cvetko.
Diplomantka še zaključuje, da se je na sindrom karpalnega kanala postopoma začelo gledati bolj celostno, zato je potrebna tudi bolj celostna obravnava, ki ne obsega le zapestja, ampak se začne že v vratu, odkoder živec izvira, oziroma še širše, začenši pri načinu življenja.