Humanistične znanosti
Študijski program 3. stopnje Humanističnih znanosti omogoča podiplomskim študentom in študentkam študij disciplin in področij, ki so v drugih slovenskih visokošolskih institucijah manj zastopane. Največja odlika študijskega programa je v ponujanju izrazite interdisciplinarnosti in izbirnosti predmetov.
Zakaj izbrati študijski program Humanistične znanosti?
Študijski program je po letnikih strukturiran na način, ki v maksimalni meri izkorišča horizontalno in vertikalno povezljivost vsebin. Tako strukturiran program omogoča stalno prilagajanje individualnim študijskih interesom posameznikov in posameznic. Študijski program odraža aktualne potrebe v širšem mednarodnem kontekstu in skuša zajeti študijske potrebe in vsebine, ki niso v celoti zastopane v evropskih programih.
Predmetniki
1. letnik
zap. št. | Predmet | ECTS | |
1. semester | |||
1 | Humanistika I | 15 | |
2 | Izbirni predmet | 5 | |
3 | Individualno raziskovalno delo I – predpriprave na doktorsko tezo | 10 | |
2. semester | |||
4 | Humanistika II | 15 | |
5 | Izbirni predmet II | 5 | |
6 | Doktorski seminar 1 – prijava teme doktorske disertacije | 10 |
2. letnik
zap. št. | Predmet | ECTS | |
3. semester | |||
7 | Izbirni predmet III | 5 | |
8 | Izbirni predmet IV | 5 | |
9 | Izbirni predmet V | 5 | |
10 | Izbirni predmet VI | 5 | |
11 | Individualno raziskovalno delo II (na doktorski disertaciji) | 10 | |
4. semester | |||
12 | Izbirni predmet VII | 5 | |
13 | Izbirni predmet VIII | 5 | |
14 | Individualno raziskovalno delo III (na doktorski disertaciji) | 10 | |
15 | Doktorski seminar 2 | 10 |
3. letnik
zap. št. | Predmet | ECTS | |
5. semester | |||
16 | Izdelava doktorske disertacije | 30 | |
6. semester | |||
17 | Doktorska disertacija (priprava in zagovor) | 30 |
Izbirni predmeti
Modul Študiji umetnosti, vizualnosti in medijev | |||
zap. št. | Predmet | ECTS | |
1 | Interdisciplinarne metodologije | 5 | |
2 | Umetnost, estetika in prihodnost življenja v mestu | 5 | |
3 | Filozofija kulture | 5 | |
4 | Filozofija vizualnih umetnosti | 5 | |
5 | Avantgarde in avtonomija umetnosti | 5 | |
6 | Kritična estetika – filozofija umetnosti in kulture od antike do Jacquesa Rancièra | 5 | |
7 | Dokumentarni strip in grafični roman | 5 | |
8 | Literarno novinarstvo | 5 | |
9 | Filozofija narave: umetnost, znanost in estetika | 5 | |
10 | Semiotika vsakdanjega življenja | 5 | |
11 | Umetnost in življenje: filozofske teorije in umetniške prakse | 5 | |
12 | Prostori izkustva: umetnost in estetika od utelešenja do virtualnosti | 5 | |
13 | Prostor, telo in novi mediji v umetnosti in estetiki | 5 | |
14 | Teorija filma in popularne kulture | 5 | |
15 | Sodobne teorije v umetnosti | 5 | |
16 | Komunikacija in družba | 5 | |
17 | Umetnost in kultura času neoliberalizma in post-tranzicije | 5 | |
18 | Tehnizirana dom in družina med mediji: antropologija novih tehnologij | 5 |
Modul Študiji družb in človeka | ||
zap. št. | Predmet | ECTS |
1 | Interdisciplinarne metodologije | 5 |
2 | Rituali od plemenskih skupnosti do države – zgodovinsko-antropološko-pravne študije | 5 |
3 | Antropologija spola in kulture | 5 |
4 | Religija in družba | 5 |
5 | Zgodovina feminizma | 5 |
6 | Doba revolucij | 5 |
7 | Fevdalna Evropa | 5 |
8 | Zgodovinska antropologija in regionalne študije | 5 |
9 | Uvod v arheološko metodologijo in teorijo | 5 |
10 | Sociologija znanja | 5 |
11 | Védenje in diskurz | 5 |
12 | Znanje in sodobne družbe | 5 |
13 | Izbrana poglavja iz filozofije in sociologije športa | 5 |
14 | Logoterapija in eksistencialna analiza | 5 |
15 | Sodobni izzivi azijskih miselnih tradicij | 5 |
16 | Aplikativna medicinska antropologija | 5 |
17 | Etika v znanosti in raziskovalna integriteta (RI) | 5 |
18 | Medkulturnost in etos sporazumevanja | 5 |
19 | Medvrstniško nasilje | 5 |
20 | Spoli in spolnosti v terapevtskem kontekstu | 5 |
21 | Filozofija človekovih pravic | 5 |
22 | Filozofija zgodovine | 5 |
23 | Politična filozofija | 5 |
Predavatelji
Sodeluje pri študijskih programih:
Magistrski študij: Humanistične znanosti
Magistrski študij: Humanistične znanosti
CV:
Bibliografija: Preberi več
Izobrazba: doktor znanosti s področja filozofije
Raziskovalni naziv: znanstveni svetnik
Pedagoški naziv: redni profesor s področja filozofije
Področje delovanja: filozofija, vzgoja in izobraževanje, estetika, teorija filma in medijski študiji, sociologija, novinarstvo
Rojen leta 1949 v Velesu. Diplomiral je leta 1973 na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani iz filozofije in sociologije. 1976 je magistriral s temo filozofije nove levice in doktoriral iz Fichtejeve filozofije subjekta leta 1984 na isti fakulteti. Dejaven je bil v študentskem gibanju, zlasti v letih 1970 do 1973 (izvršni odbor Skupnosti študentov, urednik časopisa Tribuna, eno leto tudi predsednik Študentskega kulturnega centra ŠKUC). Zaradi političnih dejavnosti je bil 1974 skupaj s še petimi študenti iz treh univerz tedanje Jugoslavije obsojen na zaporno kazen zaradi ti. verbalnega delikta. Skoraj deset let (1976 – 1986) je delal kot urednik-novinar pri tedniku Mladina. Vmes je bil od 1979 – 1983 dvakrat izvoljen za predsednika Slovenskega filozofskega društva. Konec leta 1986 je postal direktor Pedagoškega inštituta pri Univerzi v Ljubljani. Spomladi 1993 je prenehal opravljati funkcijo direktorja, ostal pa je na inštitutu, kjer je vodja Centra za družboslovne in komunikacijske raziskave in je bil od leta 1999 do leta 2015 vodja programske skupine za edukacijske raziskave. Leta 1998 je za štiri mesece obiskal podiplomsko šolo za analizo kulture (ASCA) na University of Amsterdam. Od tega leta redno predava na ISH – Fakulteti za podiplomski humanistični študij, Ljubljana predvsem o teoriji filma in o kontekstualnih tematikah s področja medijskih študij in filozofije. Bil je urednik v številnih strokovnih in znanstvenih revijah v Sloveniji (Časopis za kritiko znanosti, Problemi, Public/Javnost), bil je glavni in odgovorni urednik, po l. 2013 pa je ostal član ožjega uredništva revije Šolsko polje. Je še član uredniškega odbora International Review of Education (Hamburg) in Theory and Research in Education (London).
V letih od 2001 do 2005 je bil predsednik Slovenske nacionalne komisije za UNESCO in od 2003 do 2005 predstavnik Slovenije v Executive Board UNESCa. Od leta 2009 je podpredsednik Nacionalne komisije za UNESCO. Od leta 2006 – 2013 je član Svetovalne skupine za družboslovje in humanistiko za 7. okvirni program EU v Bruslju. Poleg tega je od l. 1993 predsednik društva za proučevanje politične demokracije Liberalna akademija, ki se je l. 2015 preimenovala v društvo Alternativna akademija.
Prednosti študija
Razširjena in poglobljena znanja
Program omogoča razširjen in poglobljen študij disciplin in področij, ki niso ali pa so šibkeje zastopana v drugih slovenskih visokošolskih institucijah. Naš cilj je organiziranje študijskega programa, ki je zanimiv tudi za študente zunaj Slovenije, zlasti iz Srednje in Vzhodne Evrope.
Razvoj kritičnega mišljenja
Med pričakovane učne izide štejemo usposobljenost diplomantov v visoko samorefleksivne raziskovalce, ki imajo kritičen odnos do zbranega gradiva, ob tem pa ohranjajo etičnost in občutljivost do predmeta raziskovanja.
Analitični pristop k reševanju problemov
Sposobnost vključevanja historične perspektive, torej sposobnost zgodovinskega umeščanja problemov v interakciji s sodobnostjo.
Raziskovalne naloge
Obvezen sestavni del študijskega programa 3. stopnje Humanistične znanosti so temeljne in aplikativne raziskovalne naloge.
Štipendije in partnerstva
Zaposljivost
Doktorji humanističnih znanosti se lahko zaposlijo kot:
- raziskovalci ali vodje na znanstveno-raziskovalnih in visokošolskih institucijah,
- vodilni kader v medijskih hišah, na ministrstvih (odnosi z javnostmi, tiskovni predstavniki) in v nevladnih organizacijah,
- koordinatorji v vladnih in nevladnih akcijskih mrežah.