Humanistične znanosti
Študijski program 3. stopnje Humanističnih znanosti omogoča podiplomskim študentom in študentkam študij disciplin in področij, ki so v drugih slovenskih visokošolskih institucijah manj zastopane. Največja odlika študijskega programa je v ponujanju izrazite interdisciplinarnosti in izbirnosti predmetov.
Zakaj izbrati študijski program Humanistične znanosti?
Študijski program je po letnikih strukturiran na način, ki v maksimalni meri izkorišča horizontalno in vertikalno povezljivost vsebin. Tako strukturiran program omogoča stalno prilagajanje individualnim študijskih interesom posameznikov in posameznic. Študijski program odraža aktualne potrebe v širšem mednarodnem kontekstu in skuša zajeti študijske potrebe in vsebine, ki niso v celoti zastopane v evropskih programih.
Predmetniki
1. letnik
zap. št. | Predmet | ECTS | |
1. semester | |||
1 | Humanistika I | 15 | |
2 | Izbirni predmet | 5 | |
3 | Individualno raziskovalno delo I – predpriprave na doktorsko tezo | 10 | |
2. semester | |||
4 | Humanistika II | 15 | |
5 | Izbirni predmet II | 5 | |
6 | Doktorski seminar 1 – prijava teme doktorske disertacije | 10 |
2. letnik
zap. št. | Predmet | ECTS | |
3. semester | |||
7 | Izbirni predmet III | 5 | |
8 | Izbirni predmet IV | 5 | |
9 | Izbirni predmet V | 5 | |
10 | Izbirni predmet VI | 5 | |
11 | Individualno raziskovalno delo II (na doktorski disertaciji) | 10 | |
4. semester | |||
12 | Izbirni predmet VII | 5 | |
13 | Izbirni predmet VIII | 5 | |
14 | Individualno raziskovalno delo III (na doktorski disertaciji) | 10 | |
15 | Doktorski seminar 2 | 10 |
3. letnik
zap. št. | Predmet | ECTS | |
5. semester | |||
16 | Izdelava doktorske disertacije | 30 | |
6. semester | |||
17 | Doktorska disertacija (priprava in zagovor) | 30 |
Izbirni predmeti
Modul Študiji umetnosti, vizualnosti in medijev | |||
zap. št. | Predmet | ECTS | |
1 | Interdisciplinarne metodologije | 5 | |
2 | Umetnost, estetika in prihodnost življenja v mestu | 5 | |
3 | Filozofija kulture | 5 | |
4 | Filozofija vizualnih umetnosti | 5 | |
5 | Avantgarde in avtonomija umetnosti | 5 | |
6 | Kritična estetika – filozofija umetnosti in kulture od antike do Jacquesa Rancièra | 5 | |
7 | Dokumentarni strip in grafični roman | 5 | |
8 | Literarno novinarstvo | 5 | |
9 | Filozofija narave: umetnost, znanost in estetika | 5 | |
10 | Semiotika vsakdanjega življenja | 5 | |
11 | Umetnost in življenje: filozofske teorije in umetniške prakse | 5 | |
12 | Prostori izkustva: umetnost in estetika od utelešenja do virtualnosti | 5 | |
13 | Prostor, telo in novi mediji v umetnosti in estetiki | 5 | |
14 | Teorija filma in popularne kulture | 5 | |
15 | Sodobne teorije v umetnosti | 5 | |
16 | Komunikacija in družba | 5 | |
17 | Umetnost in kultura času neoliberalizma in post-tranzicije | 5 | |
18 | Tehnizirana dom in družina med mediji: antropologija novih tehnologij | 5 |
Modul Študiji družb in človeka | ||
zap. št. | Predmet | ECTS |
1 | Interdisciplinarne metodologije | 5 |
2 | Rituali od plemenskih skupnosti do države – zgodovinsko-antropološko-pravne študije | 5 |
3 | Antropologija spola in kulture | 5 |
4 | Religija in družba | 5 |
5 | Zgodovina feminizma | 5 |
6 | Doba revolucij | 5 |
7 | Fevdalna Evropa | 5 |
8 | Zgodovinska antropologija in regionalne študije | 5 |
9 | Uvod v arheološko metodologijo in teorijo | 5 |
10 | Sociologija znanja | 5 |
11 | Védenje in diskurz | 5 |
12 | Znanje in sodobne družbe | 5 |
13 | Izbrana poglavja iz filozofije in sociologije športa | 5 |
14 | Logoterapija in eksistencialna analiza | 5 |
15 | Sodobni izzivi azijskih miselnih tradicij | 5 |
16 | Aplikativna medicinska antropologija | 5 |
17 | Etika v znanosti in raziskovalna integriteta (RI) | 5 |
18 | Medkulturnost in etos sporazumevanja | 5 |
19 | Medvrstniško nasilje | 5 |
20 | Spoli in spolnosti v terapevtskem kontekstu | 5 |
21 | Filozofija človekovih pravic | 5 |
22 | Filozofija zgodovine | 5 |
23 | Politična filozofija | 5 |
Predavatelji
Sodeluje pri študijskih programih:
Dodiplomski študij: Humanistični študijiMagistrski študij: Humanistične znanosti
Magistrski študij: Humanistične znanosti
CV:
Bibliografija: Preberi več
Področje raziskav na kratko: Religijske znanosti
- Religijski feminizmi, eko-feminizem; krščanska feministična teologija; religija in ekologija; primerjalna religiologija, medreligijski dialog; (afriške) prvobitne religije.
Biografija:
Nadja Furlan Štante je diplomirala (2000) s področja teoloških znanosti, zaključila znanstveni magisterij (2003) in doktorirala (2005) s področja (ženskih) religijskih študij na Teološki fakulteti, Univerze v Ljubljani, z doktorsko disertacijo »Vpliv spolnih stereotipov na nasilje v sistemu države in Katoliške cerkve«.
Nadja Furlan Štante je članica Inštituta za filozofske študije (IFŠ) ter članica kolegija direktorja (svetovalka direktorja). Predhodno je bila zaposlena kot mlada raziskovalka na Teološki fakulteti Univerze Ljubljani. Leta 2008 se je kot nosilka podoktorskega projekta zaposlila na UP ZRS. V akademskem letu 2008-09 se je, kot Fulbrightova štipendijstka izpopolnjevala v ZDA (Dobitnica Fulbrightove štipendije (Fulbright Visiting Scholar), na University of Berkeley, CA.
Poleg raziskovalnega dela je (bila) občasno vpeta v pedagoško delo: najprej na UP FHŠ (Fakulteta za humanistične študije), kjer je bila članica (2009-2013) in namestnica (2012-2013) predstojnika Oddelka za filozofijo, na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem (na III. stopnji) ter kot gostujoča in vabljena predavateljica na različnih Univerzah in Fakultetah (Filozofska fakulteta in Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, ISH AlmaMater ter Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru). Bila je članica dveh univerzitetnih Komisij: Komisije za mednarodno sodelovanje Univerze na Primorskem (2012-2014) ter Komisije za znanstveno-raziskovalno in razvojno delo Univerze na Primorskem (v letih 2014-2016).
Od leta 2010 je članica stalnega strokovnega telesa (nacionalna koordinatorica za področje teologije) Znanstvenega sveta za humanistiko pri ARRS. Od leta 2011 je tudi članica ekspertnega telesa Komisije ženske za znanost (sedaj preimenovana Komisija za enake možnosti na področju znanosti) pri MIZŠ.
Nadja Furlan Štante je objavila številne znanstvene monografije in članke, podroben vpogled v njene znanstvene objave, ki obsegajo okvirno 200 enot - http://splet02.izum.si/cobiss/bibliography?code=A9947491 .
Kot izjemni dosežek bi poleg Fulbrightove štipendije (Dobitnica Fulbrightove štipendije (Fulbright Visiting Scholar), na University of Berkeley, CA v letu 2008-2009, izpostavili tudi nacionalno priznanje - nagrado: Odlični v znanosti 2013 - Humanistika - področje Teologija, ki jo je Nadja Furlan Štante prejela za znanstveno monografijo Spirituality of Balkan women: breaking boundaries: the voices of women of ex-Yugoslavia. (Annales University Press, 2013) [COBISS.SI-ID 270989312]
Raziskovanje:
Dr. Nadja Furlan Štante je vodja temeljnega nacionalnega projekta (J6-9393) »Medreligijski dialog – temelj za sožitje različnosti v luči migracij in begunske krize« in članica raziskovalnega programa (P5-0409) »Razsežnosti slovenstva med lokalnim in globalnim v začetku tretjega tisočletja«. V svojem obsežnem raziskovalnem delu je doslej vodila in sodelovala v številnih nacionalnih projektih in programih. Pri tem velja izpostaviti dva temeljna nacionalna projekta, katerih vodja je bila: podoktorski raziskovalni projekt (Z6-0211) »Religija in seksizem: podoba in položaj ženske v judovsko-krščanski tradiciji« in temeljni nacionalni projekt (J6-3611) »Teološki ekofeminizem in sodobna ekološka kriza«. Kot raziskovalna projektna sodelavka je sodelovala v nacionalnih projektih:
- J6-0238: Demokratični eksperimentalizem: pragmatistični in medkulturni pogled (1.2.2008―30.1.2011)
- J6-3614: Etika živali kot paradigma etike trajnostnega razvoja (1.5.2010―30.4.2013) – področje filozofija
- J6-4139: Dialog v globalni multikulturni družbi (1.7.2011―30.6.2014) – področje teologija
- J-6-5565: Med politiko in etiko: K novi svetovni kulturi gostoljubja in nenasilja (1.8.2013―31.7.2016) – področje teologija
- J6-6851: Religija kot dejavnik etičnosti in medkulturnega dialoga (1.7.2014―30.6.2017) – področje teologija
- J6-7325: Oživljanje kozmične pravičnosti: poetika feminilnega (1.5.2017―30.4.2020)
- J6-7325: Vračanje religioznega v postmoderni misli kot izziv za teologijo (1.1.2016―31.12.2018)
Dr. Nadja Furlan Štante je članica stalnega strokovnega telesa (nacionalna koordinatorica za področje teologije) Znanstvenega sveta za humanistiko pri ARRS. Od leta 2011 je tudi članica ekspertnega telesa Komisije ženske za znanost (sedaj preimenovana Komisija za enake možnosti na področju znanosti) pri MIZŠ. Prav tako je članica Društva za primerjalno religiologijo ter mednarodnega združenja ESWTR (Evropsko združenje žensk v teološkem raziskovanju) ter so-ustanoviteljica regionalne sekcije ESWTR Hrvaška. Je članica uredniškega odbora revije za humanistične in družbene vede Monitor in revije za religijska in filozofska vprašanja Poligrafi. Je organizatorka in so-organizatorka mednarodnih in domačih znanstvenih konferenc.
Prednosti študija
Razširjena in poglobljena znanja
Program omogoča razširjen in poglobljen študij disciplin in področij, ki niso ali pa so šibkeje zastopana v drugih slovenskih visokošolskih institucijah. Naš cilj je organiziranje študijskega programa, ki je zanimiv tudi za študente zunaj Slovenije, zlasti iz Srednje in Vzhodne Evrope.
Razvoj kritičnega mišljenja
Med pričakovane učne izide štejemo usposobljenost diplomantov v visoko samorefleksivne raziskovalce, ki imajo kritičen odnos do zbranega gradiva, ob tem pa ohranjajo etičnost in občutljivost do predmeta raziskovanja.
Analitični pristop k reševanju problemov
Sposobnost vključevanja historične perspektive, torej sposobnost zgodovinskega umeščanja problemov v interakciji s sodobnostjo.
Raziskovalne naloge
Obvezen sestavni del študijskega programa 3. stopnje Humanistične znanosti so temeljne in aplikativne raziskovalne naloge.
Štipendije in partnerstva
Zaposljivost
Doktorji humanističnih znanosti se lahko zaposlijo kot:
- raziskovalci ali vodje na znanstveno-raziskovalnih in visokošolskih institucijah,
- vodilni kader v medijskih hišah, na ministrstvih (odnosi z javnostmi, tiskovni predstavniki) in v nevladnih organizacijah,
- koordinatorji v vladnih in nevladnih akcijskih mrežah.