Iščoča je prva faza avtorskega opusa Urše Rupnik ter prvi v sklopu projekta Zgodovinjenje slovenskega sodobnega plesa. »Zgodovinjenje slovenskega sodobnega plesa se družbeno angažira z odpiranjem, raziskovanjem, reaktualiziranjem dela slovenske plesne zgodovine, ki je mnogokrat zamolčan, spregledan in neupoštevan. S projektom želim omogočiti vpogled v ta del plesne zgodovine, hkrati pa to isto zgodovino soočiti s sedanjostjo, z aktualnimi trendi tako v polju uprizoritvenega kot plesno-tehnično telesnega,«pripoveduje Urša Rupnik in dodaja, da je projekt svojevrsten poklon zgodovini, ki osvobaja spone preteklosti in daje krila prihodnosti.

Kot neformalna dedinja oziroma potomka izročila izraznega plesa avtorica projekta v proces vstopa z občutkom počaščenosti in spoštovanja do tradicije, hkrati jo personalizira kot del svoje osebne plesne zgodbe, na tem nivoju pa presprašuje svojo odgovornost do zgodovine, skupnosti in same sebe. Iščoča torej brska po zakladnici slovenskega izraznega plesa, ki je hkrati delno tudi njena osebna plesna zgodovina in poskuša prek motivike Upora razkleniti svoje spone bremena odgovornosti in zaveze tradiciji. »Iz analize zgodovinskega artefakta prehaja v pripovedi o osebnih srečevanjih z ljudmi iz zgodovinskih knjig, v spomine lovim njihovo človečnost, utelešam materijo dialoga z minulim in jo soočam s sedanjim,« sporoča Rupnikova.

V zadnjih letih je Urša Rupnik soustvarila nagrajeno plesno predstavo Measure of Pleasure / Odmerjanje užitka (Majcen, Rupnik, Sviderski, 2020), prispevala avtorski ples v glasbeno plesnem spektaklu Afrofonija (M. K. Knez, 2021), pleše pa tudi v aktualni predstavi Rosane Hribar: Priznati neznosno. Ljubim te! (2022) ter prek različnih uprizoritvenih formatov aktivno raziskuje dediščino slovenskega izraznega plesa.

Foto: Drago Videmšek

Galerija