Jasmina Kristovič, predstojnica Svetovalno-terapevtskega centra za družine pare in posameznike


Jasmina Kristovič, predstojnica Svetovalno-terapevtskega centra za družine pare in posameznike, ki deluje pod okriljem Mednarodnega inštituta za psihoterapijo in uporabno psihologijo Alma Mater Europaea, v intervjuju med drugim o terapijah za študente, o "največjih" problemih študentov, o motiviranosti mladih.

1. Kakšen je odziv študentov AMEU na ponujene brezplačne terapije? Koliko se jih je že odzvalo?

Zelo sem vesela, da  je AMEU – ECM ponudila študentom brezplačne terapije in svetovanja in tako postala edina slovenska fakulteta, ki svojim študentom nudi »nadstandard«, kar je v tujini v mnogih fakultetah že uveljavljena praksa. Še posebej, ko gre za izobraževanje študentov za delo z ljudmi. Osebno sem dejansko zelo presenečena nad številčnim odzivom. Gre za študente, ki želijo nekaj več, ki želijo vlagati v sebe, se osebnostno razvijati in ki se obenem tudi zavedajo, kako pomembno je vlagati v preventivo. Velika večina študentov, ki se je obrnila na nas, namreč nima kakšnih resnih težav, ampak prihajajo bolj iz preventivne narave. Pomembno je zavedanje, da je za kvalitetno delo premalo samo znanje, ki ga dobijo na fakulteti,ampak je za delo z ljudmi in za uspeh ključnega pomena celostni razvoj na strokovnem in osebnem področju.

2. Kje vse lahko študentje koristijo te terapije? Se morajo prej naročiti?

Terapije lahko koristijo v prostorih naše fakultete v Murski Soboti, Mariboru in v Ljubljani, saj smo želeli, da bo storitev čim bolj dostopna vsem študentom iz različnih krajev. Za srečanje se je potrebno predhodno naročiti na telefonsko številko  040 266694 ali preko spletne pošte student@institut-stc.eu.

3. Kateri so njihovi največji problemi? O čem se po navadi želijo pogovarjati?

Problemi, s katerimi se študentje soočajo, so zelo različni in vedno ne gre za velike probleme, ampak včasih samo za pogovor o vsakdanjih stvareh, s katerimi se v času študija ali privatnega življenja soočajo. Brezplačne terapije so namenjene preventivnemu in kurativnemu področju.  Glede na to, da so študentje različne starosti, so temu primerne različne vsebine, s katerimi prihajajo na srečanja. Najpogostejše vsebine srečanj so: osebnostna rast, razreševanje študijskih težav, psihosocialno svetovanje, kdo sem in kako to vpliva na mojo strokovnost, odnos do sebe, obvladovanje stresa, pot do uspeha, kako premagati strah, razreševanje medosebnih  in družinskih stisk,…

4. Se ti zdi kot strokovnjakinji, da so mladi premalo motivirani? Kaj je razlog?

Motivacija ali nemotivacija ni nekaj zunanjega, ampak je odraz posameznikove notranje naravnanosti na življenje, vztrajnosti, včasih tudi notranje stiske. Vendar to ne pomeni, da se ne da nič spremeniti. Splošno gledano se pri mladih najbolj odraža težava, da zelo hitro obupajo na medosebnem in poklicnem področju. Pogosto ne vedo, kaj si želijo v življenju početi, kar predstavlja velik problem. Vendar se stvari spreminjajo in si hitreje kot nekoč poiščejo strokovno pomoč  za bolj kvalitetno in zadovoljno življenje na osebnem in poklicnem področju, saj sta ti dve področji vedno med sabo prepleteni. Zato so brezplačne terapije velik doprinos za njihovo prihodnost. 

5. Kaj so največkrat obravnavani problemi tvojih klientov?

Velik problem današnje družbe je premajhna skrb za osebno psihofizično zdravje in skrb za kvalitetne družinske, zakonske in medosebne odnose. To so temelji, na katerih gradimo, in če so ti temelji slabi, se to pozna na vseh področjih našega življenja, tudi v službi in na zdravju. Izrednega pomena je, da vlagamo v preventivo in ne samo v kurativo ter da si po potrebi poiščemo ustrezno strokovno pomoč. Najpogostejše težave so na družinskem in partnerskem področju, pogoste so tudi vzgojne in vedenjske težave, težave pri odraščanju, težave v komunikaciji, težave v duševnem zdravju, depresije, tesnobe, prevelika uporaba antidepresivov, kriza smisla, razreševanje osebnostnih stisk ter različne zasvojenosti (alkoholizem, različne droge, zasvojenost z računalnikom, z igralništvom, z računalniškimi igricami, cyber sex,…).

6. Ali se Slovenci vedno bolj zatekamo k branju duhovnih knjig? Katerih? Katera generacija je tista, ki bere takšne knjige?

Pogosto je branje »prijetnih« duhovnih knjig, ki ponujajo instant rešitve. Premalo si je zjutraj na ogledalo nalepiti listek: sem najboljši/ša in čakati na spremembo. Če želimo v svojem življenju spremembo, bo potrebno za to nekaj več narediti. Na knjižnih policah lahko zasledimo veliko knjig za samopomoč, ki ponujajo takojšnje rešitve in zavajajo bralce. Vsak, ki je v življenju nekaj konkretno spremenil, ve, da so za to potrebni trud, čas, vztrajnost in da so te spremembe včasih tudi neprijetne. Veliko lažje je to narediti s pomočjo strokovnjaka, ki te usmerja in ti pomaga do cilja. Ne morem reči, da katera generacija še posebej izstopa, ampak  to so navadno tisti bralci, ki si želijo hitrih sprememb s čim manj vloženega truda, kar pa se dolgoročno ne obnese.

7. Ali se tudi mladi zatekajo k tebi po pomoč pri partnerskih odnosih? Kakšni so njihovi problemi?

Tudi, v mladosti se srečujejo s pomembnimi  življenjskimi prelomnicami, ena od teh so partnerski odnosi. V primarnih družinah smo vsi deležni določenih vzorcev, ki smo jih bolj ali manj ponotranjili in jih prenesli v partnerski odnos. Včasih ti vzorci niso najboljši temelj in pride do začaranega kroga. Dogaja se ravno tisto, česar si najmanj želimo. Vendar nas primarna družina nikoli ne zaznamuje tako globoko, da ne bi mogli iz teh vzorcev izstopiti, jih spremeniti in imeti partnerskega odnosa, po katerem hrepenimo.

8. So mladi v Sloveniji vedno bolj nevzgojeni? Če da, posledica česa je to?

Starši imajo pri vzgoji največjo težavo z mejami in doslednostjo vzgoje. Pri tem je imela pomemben doprinos  permisivna vzgoja, ki je bila v preteklosti zelo prisotna. Posledice tega se kasneje v življenju kažejo na vseh področjih. Če nam starši niso postavili mej in nam je bilo vse dovoljeno, bomo v življenju imeli težave na vseh področjih, npr. v šoli, v službi, v partnerstvu, v odnosu z drugimi in v odnosu do sebe. Ko slišimo besedo »nevzgojenost«, pogosto pomislimo na otroke, ampak nas nevzgojenost spremlja skozi celo življenje.

9. V šolah (osnovnih, srednjih šolah, fakultetah) ni več takšnega spoštovanja do učiteljev, kot so ga imeli včasih. Zakaj?

To je del tega, o čem sem prej govorila – vzgoje. Vzgoja pa se vedno najprej začne doma v primarni družini in nas spremlja celo življenje. Primarna družina je prostor, ki začne posameznika oblikovati in ga opremi z vrednotami. Posameznik, ki ne spoštuje učitelja ali profesorja, ne bo spoštoval niti šefa ali svojih podrejenih, niti parterja in seveda tudi sebe ne. Te stvari se ne ustavijo pri učiteljih ali profesorjih,  ampak postanejo del posameznika in njegovega načina življenja.

10. Še ena pozitivna misel za študente AMEU.

Naj bo prihajajoča pomlad za študente še bolj vesela in v razcvetu tudi na osebnem področju s pomočjo pogovora za bolj izpolnjeno in zadovoljno življenje. Zato bi še enkrat povabila vse študente, da na poti do izobrazbe izkoristijo možnost brezplačnih individualnih pogovorov, svetovanj ali terapevtskih srečanj, ki so ključnega pomena za celostni razvoj in uspeh tako na strokovnem kot na osebnem področju. 

 

O JAMINI KRISTOVIČ

Po izobrazbi je magistrica zakonskih in družinskih študij in psihoterapevtka ter predstojnica Svetovalno – terapevtskega centra za družine, pare in posameznike v okviru AMEU – ECM, Mednarodnega inštituta za psihoterapijo in uporabno psihologijo, ki deluje v Murski Soboti, Mariboru in Ljubljani. »Po zaključku magisterija sem izobraževanje nadaljevala na dvoletni specializaciji za zakonskega in družinskega terapevta ter eno leto stažirala pri prof. Christianu Gostečniku na FDI-ju. V času študija me je še dodatno zanimalo področje zasvojenosti, njegova dinamika ter širina problematike. Zato sem tudi magistrirala s področja internetne spolne zasvojenosti v povezavi s primarnimi družinskimi odnosi. Kot psihoterapevtka delam samostojno dve leti, že v času izobraževanja pa sem veliko sodelovala pri izvedbi delavnic, skupin za samopomoč, na predavanjih na področju vzgoje in družinske dinamike. Ves čas se dodatno izobražujem, saj je delo psihoterapevta zelo odgovorno in zahteva veliko širino znanja, če želimo posamezniku najbolje pomagati in ga razumeti v njegovi stiski,« še pravi Jasmina Kristovič o sebi.