O tej temi je minuli ponedeljek na posvetu v okviru Rektorske konference Republike Slovenije spregovorila izr. prof. dr. Barbara Toplak Perović, glavni tajnik Univerze Alma Mater Europaea. Poudarila je pomen vlaganja v izobraževanje kot ključnega dejavnika za zmanjševanje regionalnih razlik in izboljšanje socialno-ekonomskih razmer.

Univerza Alma Mater Europaea je v javni zdravstveni sistem vključila 1.000 študentov, s čimer je država privarčevala pomembna sredstva. Po podatkih OECD iz leta 2024 znaša letni strošek na študenta 17.050 EUR (18.533 USD). Ker povprečno trajanje študija znaša štiri leta, znaša skupni strošek izobraževanja enega študenta 68.200 EUR. Skupni prihranek za 1.000 študentov tako dosega 68.200.000 EUR. Pomembno je poudariti, da v izračunu ni upoštevano, da je študent zdravstvene smeri praviloma dražji od povprečnega študenta. Prav tako je Alma Mater izobrazila več kot 1.000 zdravstvenih strokovnjakov, kar pomeni še večji dejanski prihranek za državo.

Javne univerze imajo dolgoletno tradicijo in široko mrežo študijskih programov. Zaradi javnega financiranja omogočajo široko dostopnost in nižje šolnine. Poleg tega nudijo močno raziskovalno podporo in stabilno financiranje iz javnih sredstev, kar pripomore k trajnostnemu razvoju znanja.

Zasebne univerze pa prinašajo večjo fleksibilnost in inovativne pristope, saj zaradi svoje financiranja s šolninami hitreje sledijo trendom v izobraževanju in trgu dela. Njihova prednost je hitrejše prilagajanje potrebam gospodarstva ter bolj oseben pristop k študentom. Poleg tega se pogosto močneje povezujejo z gospodarstvom in mednarodnim okoljem, kar odpira dodatne priložnosti za študente. Pomembno vlogo imajo tudi pri izobraževanju v bolj oddaljenih regijah, kjer javne univerze niso vedno prisotne.

Diverziteta pomeni raznolikost in pestrost, ki se kaže na več ravneh. Med ljudmi se izraža skozi kulturno, jezikovno, spolno, starostno in idejno raznolikost. V naravi jo prepoznamo kot biotsko pestrost, ki vključuje bakterije, glive, žuželke, sesalce in rastline. V družbi se diverziteta odraža v sobivanju različnih identitet, izkušenj in pogledov, pri čemer večja raznolikost prispeva k dinamičnejšemu in inovativnejšemu okolju.

Tudi med institucijami obstajajo razlike, saj se javne, zasebne in nevladne ustanove razlikujejo po svojem delovanju, a skupaj prispevajo k družbenemu napredku. Posebno pomembna je diverziteta v izobraževalnih institucijah, kjer raznoliki tipi ustanov, od javnih in zasebnih univerz do fakultet in samostojnih visokošolskih zavodov, omogočajo različne pristope k izobraževanju, inovacijam in razvoju družbe.

Diverziteta ni ovira, temveč vir inovacij, učenja in napredka. Družba napreduje, ko zna vključiti in povezati raznolikost ter vzpostaviti sodelovanje.