Kardinal Puljić o pomenu vere za mir in razvoj srednje Evrope


V okviru minule konference Za človeka je nastopil tudi Vinko Puljić, bosansko-hercegovski duhovnik, škof in kardinal, ki je bil leta 1990 imenovan za vicerektorja Vrhbosanskega katoliškega semenišča v Sarajevu, štiri leta kasneje pa ga Papež Janez Pavel II. imenoval za kardinala.

Vrhbosensko nadškofijo je vodil v zelo težkem obdobju, zaznamovanem z balkansko vojno. Kot borec za pravice slehernega človeka je predstavljal izjemen simbol vztrajnosti in upanja na na mirnejše čase. 

Za svoje delo in neutrudno zavzemanje za enakopravnost vseh narodov in za ustavitev vojne na teh območjih je kardinal Puljić prejel več priznanj, med njimi častni doktorat humanističnih ved, ki mu ga je podelila Grand Valley State University v Grand Rapidsu in častni doktorat na katoliški univerzi Santa Maria v Peruju. Prejel je tudi mednarodno nagrado za mir "Perdonanza" - "Odpuščanje" iz italijanskega mesta L'Aquila. 

Njegovo osrednje sporočilo je bilo posvečeno pomenu vere za mir in razvoj srednje Evrope. »Ozemlje na katerem živimo zaznamujejo hude posledice turbolentnih časov, ki smo jih preživeli. Različne ideologije, mitologije in agresivna politika so uničile ali porušile številne kulturne, znanstvene in verske dosežke. Poraja se vprašanje, kako naprej in kako graditi prihodnost po človekovih merilih. Priča smo hudim posledicam pandemije koronavirusa, ki je pospešila širjenje vseh tistih nevidnih družbenih razpok, ki ta svet na koncu pokažejo kot razdeljen in temeljno zaprt,« izpostavlja Puljić in dodaja, da sta vera in upanje stalen izziv za vse, morda še najbolj za vernike same. 

»Nekateri bi danes najbrž rekli, predvsem izobraženci iz intelektualnega sveta, da je vera v Evropi imela v dobrih tisočih letih odlične priložnosti narediti nekaj dobrega in pametnega z našim svetom in življenjem ter bi bilo dobro, da se sedaj umakne in da prostor vrednotam sekulariziranega in emancipiranega sveta. In tudi nekateri krščanski teologi menijo, da bi se morali krščanski verniki sprijazniti s tem, da je sodobni svet, kakršen koli že je, nastal prav na krščanskih temeljih. Resda bi se po tem morali tudi sodobni neverujoči sprijazniti s tem, da se krščanstvo nikoli ne bo moglo popolnoma izključiti iz neobstoječe enotnosti tega sveta. Zato želim izpostaviti vero in upanje predvsem kot stalnen izziv za tiste, ki se čutijo in razglašajo za vernike, in to pod krinko tistega, kar je mogoče in bi moralo biti že uresničeno, pa se mora, torej ni povsem uresničeno,« poudarja kardinal.

»Številne današnje navade, pogosto predstavljene s predponami moderne in napredne, so starodavni arhaizmi najtemnejše človeške preteklosti. Zato bi bila v nasprotju s takšno zgodovino in človečnostjo resnično elegantna in napredna nova iskrena skupnost in dobrodelnost, ki ne bo niti prizadela niti zapustila, kaj šele usmrtila enega človeka,« še zaključi.

Celoten nagovor kardinala Puljića je dostopen na TEJ povezavi.