Komuniciranje znanosti, novi pristopi in edukacija - projekt HybridLab


Znanstveniki in raziskovalci danes v povezanem svetu bolj kot kadarkoli potrebujejo spretnosti za razvoj ustvarjalnih veščin (kultura, vizualna pismenost, mehke veščine komuniciranja raziskovalnih projektov itd.) ter spretnosti vizualne komunikacije, organizacije in oblikovanja informacij (podatki, vizualizacija podatkov, tehnologije umetne inteligence).

V okviru projekta HybridLab, ki ga na Alma Mater Europaea vodi izr. prof. dr. Matej Mertik, s področja računalniških znanj in uporabne umetne inteligence, se raziskovalna skupina s študenti iz petih držav udeležuje delavnice razvoja teh veščin na i3S-Inštitutu za raziskave in inovacije v zdravstvu v Portu. Raziskovalci s področja biotehnologije, genetike, računalniških tehnologij, filozofije in umetnosti razvijajo nove pristope komuniciranja znanosti na primeru CRISPR tehnologije in Cas9 eksperimentov v laboratoriju in vitro.

CRISPR, clustered regularly interspaced short palindromic repeats (v Slovenščini gruče enakomerno prekinjenih kratkih palindromnih ponovitev) je družina zaporedij DNA v genomih prokariontskih organizmov, kot so na primer bakterije. CRISPR izvira iz fragmentov DNA virusov, ki so okužili določen organizem in ga ta organizem uporablja, da zazna in uniči DNA podobnih virusov ob kasnejših okužbah. Gre za obliko protivirusnega imunskega sistema prokariontov.

Ključen del tega sistema je encim Cas9 (oz. »CRISPR-associated 9«), ki uporablja zaporedja CRISPR kot vodilo, s katerim prepozna in cepi komplementarne verige DNA. Skupaj tvorita tehniko, znano kot CRISPR-Cas9, ki jo lahko uporabljamo za tarčno in razmeroma enostavno spreminjanje genomov živečih organizmov, vključno s človekom.

CRISPR predstavlja tolikšen preskok v primerjavi s starejšimi tehnikami, tako v enostavnosti kot ceni, da so tehnologijo v nekaj letih od odkritja že označili za največji preboj v biologiji.