S temi besedami je bivši predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, kot častni pokrovitelj, pospremil odprtje poletne šole Univerze Alma Mater Europaea z naslovom Heritologija, ki je danes dopoldne potekalo v Narodnem muzeju Slovenija Metelkova v Ljubljani.

Poletna šola, ki jo Univerza Alma Mater Europaea - ISH organizira v sodelovanju z Oddelkom za arheologijo Univerze v Ljubljani, Narodnim muzejem Slovenije, Parkom vojaške zgodovine Pivka in podjetjem Krasen Kras, bo osredotočena na pomen in vpliv kulturne dediščine. Petdnevni program bo obsegal predavanja priznanih domačih in tujih predavateljev, dve enodnevni ekskurziji, obiske muzejev, delavnice ter eksperimentalno arheologijo.

Rektor Univerze Alma Mater prof. dr. Ludvik Toplak je ob tem izpostavil, da študijski programi Univerze Alma Mater Europaea - ISH združujejo bogato kulturno dediščino humanistike iz antičnih civilizacij. “Ta dediščina se ukvarja z večnimi vprašanji človeštva in hkrati rešuje sodobne izzive v uporabni humanistiki. V tej interdisciplinarni domeni se humanistika, družbene, okoljske in zdravstvene vede srečujejo v digitalni, medicinski in okoljski humanistiki, s ciljem premagovanja družbenih izzivov."

Dogodek je potekal v Narodnem muzeju Slovenije Metelkova, ki ponuja obsežno in poglobljeno stalno  razstavo študijskih zbirk. “Heritologija je znanstvena disciplina, ki se ukvarja s kulturno dediščino, tako premično kot tudi nepremično. Kulturna dediščina je način vzpostavljanja identitete, nacionalne identitete in drugih identitet, povezanih z našo samopodobo. To je zagotovo ena pomembnih vej znanja, ki bi ga morali imeti ne samo bodoči znanstveniki ali muzejski delavci, ampak tudi splošna javnost,” pravi direktorica muzeja doc. dr. Mateja Kos Zabel.

Prof. dr. Katharina Zanier, vodja Oddelka za arheologijo Univerze v Ljubljani, je poudarila pomen interdisciplinarnega in medinstitucijskega sodelovanja na področju arheologije in kulturne dediščine, ki je ključnega pomena za razumevanje preteklosti in oblikovanje prihodnosti.

Prof. dr. Jelka Pirkovič iz Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je dodala: "Običajno identiteta vključuje občutek posameznikov o povezanosti s svojo skupnostjo na podlagi skupnih vrednot in spominov. Družba postane skozi svojo kulturno dediščino vidna sebi in drugim."

"Muzejska dokumentacija spodbuja demokratizacijo družbe s transparentnostjo, vključenostjo in dostopnostjo. Standardizirano in digitalno dokumentiranje artefaktov omogoča širši dostop do kulturnih dediščin in udeležbo v kulturnem diskurzu. Muzeji tako postajajo ključni prostori za javno izobraževanje in angažiranje skupnosti, participatorni procesi pa opolnomočijo posameznike in krepijo demokratične vrednote," je vlogo muzejev orisal prof. dr. Goran Zlodi iz Univerze v Zagrebu.

Prof. dr. Csaba Szabó iz Oddelka za religijske študije Filozofske fakultete Univerze v Szegedu na Madžarskem je izpostavil pomen materialne dediščine Rimskega imperija in sodobnih pristopov v javni arheologiji za predstavitev rimske religije.

Prof. dr. Verena Perko iz Univerze v Ljubljani in Nove univerze v Ljubljani pa je zaključila: "Dediščina je ključna za identiteto, izobraževanje in razvoj, vendar ostaja odtujena zaradi znanstvene terminologije. Interpretacija dediščine vzpostavlja most med znanstvenim znanjem in javnostjo, omogoča razumevanje in doživljanje dediščine kot dela identitete in izobraževanja. Procesi interpretacije vključujejo sodobne tehnologije in sodelovanje skupnosti, kar prispeva k ohranjanju dediščine za prihodnost."

Več kot 50 udeležencev Erasmus poletne šole je prišlo iz vseh koncev Evrope, kar dodatno krepi mednarodno dimenzijo dogodka. Predavanja v  torek in sredo (9. in 10. julij 2024), ki bodo potekala v Narodnem muzeju Slovenije Metelkova lahko spremljate online na TEJ povezavi.

PROGRAM: 

Torek, 9. julij:

III. Sekcija: INTERPRETACIJA IN KOMUNIKACIJA DEDIŠČINE (med znanostjo in javnostjo, vloga muzeologije in muzejev, dokumentacija, javnost in nove tehnologije...)

·       8.00 Ključno predavanje: asist. prof. ddr. Verena Perko, Univerza v Ljubljani, Nova univerza, Slovenija

·       8.45 prof. dr. Emilio Marin, zaslužni profesor, upokojeni veleposlanik, Académie des Inscriptions et Belles-Lettres, Institut de France/ Evropska akademija znanosti in umetnosti/ Pontificia Accademia Romana di Archeologia/ Academia de Buenas Letras, Primer Augusteuma v Naroni

·       9.15 dr. Birgitta Hoffmann, Roman Gask Project: Premostitev vrzeli ali ustvarjanje mostišča: Misli o komunikaciji arheoloških raziskav na rimski meji Gask Ridge lokalnim skupnostim

·       9.40 prof. dr. Haris Dervišević, Univerza v Sarajevu, Zgodbe za artefakti: Sarajevski safavidski preprogi iz 17. stoletja (spletno)

·       10.10 asist. prof. dr. Lenka Vargova, Eksperimentalna arheologija in rekonstrukcije v muzeju

·       Razprava

·       10.40 odmor

IV. Sekcija: JAVNA ARHEOLOGIJA IN EKSPERIMENTALNA ARHEOLOGIJA (znanstvene paradigme, pojav javne arheologije in eko-muzejev, vključenost muzejev, nove tehnologije...)

·       11.00 Ključno predavanje: prof. dr. Csaba Szabó, Javna arheologija in dediščina antičnega Rima v Srednjevzhodni Evropi. Primer rimskih svetišč v Podonavju.

·       11.45 dr. Andrej Magdič, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije; Varstvo arheološke dediščine in vključevanje lokalne javnosti

·       12.05 dr. Tadej Curk, Muzej športa, Slovenija, Večglasnost in arheologija

·       12.25 Jana Puhar, Univerza v Ljubljani, Arheologija za javnost in vključevanje lokalne javnosti

·       12.45 Odmor

·       13.00 Marta Alberti, namestnica direktorja izkopavanj, The Vindolanda Trust Chesterholm Museum, Bardon Mill Hexham, Northumberland

·       13.25 dr. Stefanie Hoss, Pribor za jedilni pribor in jedilne navade v severozahodnih provincah rimskega imperija

·       13.50 Petra Stipančić, Dolenjski muzej, Praznik situl

·       14.10 dr. Maša Saccara, Revitalizacija starodavnih naselij v kontekstu trajnostnega turizma

·       Razprava

Sreda, 10. julij:

V. Sekcija: SPORNA DEDIŠČINA (kolektivni spomin in kraji spomina, travma in vloga katarze, družbeni pomeni težavne dediščine…)

·       9.30 – 10.15 Ključno predavanje: dr. Rosvita Pesek / prof. dr. Mitja Ferenc, Neodvisnost Republike Slovenije in slovenska sporna dediščina

·       10.30 asist. prof. Lejla Džumhur, Univerza Sarajevo, "TRAUMATIČNA MESTA DEDIŠČINE (THP) - VREDNOTE IN UPRAVLJANJE. Primer študije zgodovinske urbane krajine Sarajeva"

·       11.00 odmor

·       11.15 asist. Daniel Siter, raziskovalec in doktorski kandidat, Univerza Alma Mater Europaea - Fakulteta ISH in IRC Maribor, "Težavna dediščina" kot zgodovinski vir in instrument učenja: Primera Rogaška Slatina in Obersalzberg

·       11.45 dr. Uroš Košir, "Arheologija temne dediščine v Sloveniji"

·       12.15 prof. dr. Emilio Marin, zaslužni profesor, upokojeni veleposlanik, Académie des Inscriptions et Belles-Lettres, Institut de France/ Evropska akademija znanosti in umetnosti/ Pontificia Accademia Romana di Archeologia/ Academia de Buenas Letras, Sporna dediščina in kolektivni spomin: nekaj primerov v Evropi v obdobju Rimskega cesarstva

·       12.45 Mag. Janko Boštjančič, Muzeji in težka dediščina vojaškega orožja

·       13.10 Dr. Renata Šribar, Alma Mater Europaea, Univerza v Ljubljani PEF in Center FemA, Strukturni pogoji in osebni izzivi arheološkega terenskega dela: avtobiografska študija primera travme in katarze

·       Razprava

·       13.40 - 14.30 Odmor za kosilo

Galerija