Starejši odrasli se za obisk naravnih zdravilišč odločajo predvsem zaradi sprostitve in dobrega počutja in pa tudi zdravstvenega motiv,a torej rehabilitacije oz. fizioterapije. »Ljudje vse bolj zavedajo pomembnosti aktivnega staranja in dolgoživosti ter dejstva, da lahko s pomočjo teh dejavnosti bistveno prispevajo h kakovostnejšemu preživljanju svoje starosti, tako v psihičnem kot v fizičnem smislu, kar vključuje tudi dodatni socialni stik,« poudarja študentka in dodaja, da starejše osebe v Sloveniji poznajo naravna zdravilišča in se odločajo za njihovo konzumacijo vsaj enkrat ali večkrat na leto. 

Študentka je ugotovila tudi, da ima, tako kot povsod v življenju, tudi na konzumacijo naravnih zdravilišč velik vpliv ekonomski status. »Zanimalo me je, ali bi si starejše osebe privoščile redno konzumacijo naravnih zdravilišč, ne glede na njihove finančne zmožnosti in ugotovila sem, da je starejšim osebam kljub vsemu pomembna višina stroška za obisk naravnih zdravilišč. 

Magistrantka se je opredelila tudi na vsebinsko ponudbo naravnih zdravilišč in njihovo geografsko lego. »Pomembno je poudariti tudi, da imajo finance negativno konotacijo glede odločitve o samem obisku. Prav tako je še veliko prostora za izboljšave, recimo za izobraževanja, predstavitve programov in ponudbe starejšim ipd. Tudi lokacija se je izkazala za pomemben dejavnik pri odločitvi za obisk naravnega zdravilišča. Prav je tudi, da naravna zdravilišča dosledno izpopolnjujejo svojo ponudbo in vanjo vnašajo dodatne storitve, ki se priporočajo za dolgoživost, saj naša raziskava dokazuje, da se starejši radi vključujejo v dodatne storitve, če so te na voljo,« še zaključi. 

Model naravnih zdravilnih danosti v Sloveniji, ki v korelaciji z naravnimi zdravilišči prispevajo k dolgoživosti.