Ta izkušnja ji je omogočila, da se je poglobila v svet umetnosti, kjer so komunikacija, upravljanje in raziskovanje prav tako pomembni kot same umetniške veščine.

V sklopu vsebinskih in kreativnih nalog je sodelovala v izbirnem tednu, kjer je bila priča Toulonovemu "Docu-Dance-Theatre." Ta metoda je temeljila na preoblikovanju zgodb sodobnih prič v umetniške performanse. Pričanje udeležencev, ki so delili svoje osebne zgodbe o Lebensbornu, je bilo tako izziv kot tudi globoko razsvetljujoče. Johanna je spoznala, kako zgodovina oblikuje identitete, in razvila predavanje za simpozij, ki je temeljilo na teorijah Aleide Assmann o kulturnem spominu.

Nazadnje je v okviru nalog za razvoj kariere sodelovala z Boštjanom Ivanjišem, ki ji je pomagal izboljšati njene prijavne materiale ter ji nudil dragocene usmeritve o tem, kako postati profesionalka na področju plesa. Navdihnjena s svojo družinsko zgodovino, je razvila koncept medgeneracijskega projekta, osredotočenega na tradicionalno tesarstvo.

Na splošno je to pripravništvo zanjo pomembno obdobje. Kot je povedala Johanna: "Moje pripravništvo mi je dalo samozavest in nove veščine na področju javnih odnosov, upravljanja dogodkov in umetniške refleksije. Spoznala sem, da je ustvarjalnost temeljna v mojem delu in da lahko moja zgodovina oblikuje prihodnost. To izkušnjo bom izkoristila kot odskočno desko za svoje nadaljnje raziskovanje in udejstvovanje v umetniškem svetu."