Na Alma Mater smo pretekli teden v okviru 8. znanstvene konferenca »Za človeka gre: relevanca znanosti in izobraževanja« izvedli e-sekcijo konference s področja socialne gerontologije. E-sekcijo smo izvedli preko ZOOM konference, ki je omogočila sodelovanje in udeležbo več kot 110 predstaviteljev prispevkov, udeležencev, študentov in drugih gostov.
Konferenco je odprla predstojnica Katedre za socialno gerontologijo prof. dr. Jana Goriup, ki je predstavila uvodne govornike. Na začetku je vse sodelujoče pozdravil Alojz Kovšca, predsednik Državnega sveta RS, ki je v govoru izostreno, pronocljivo in aktualno izpostavil problematiko starejših ljudi in pomen socialne gerontologije v času demografskih sprememb. Sledili so pozdravni nagovori predsednika AMEU-ECM prof. dr. Ludvika Toplaka, ministrice Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in predsednice stranke DeSUS dr. Aleksandre Pivec ter sekretarja Socialne zbornice Slovenije Vilka Kolbla, mag.
Pozdravnim nagovorom so sledile predstavitve prispevkov. Svoje znanstvene in strokovne prispevke je v štirih tematskih sekcijah predstavilo 26 avtorjev ali soavtorjev, od študentov socialne gerontologije vseh treh stopenj, do visokošolskih predavateljev, znanstvenikov in raziskovalcev iz različnih visokošolskih organizacij iz Slovenije in tujine.
V prvi tematski sekciji, ki se je nanašala na starejše in trg dela, je svoje prispevke predstavilo 14 predstaviteljev. Prispevki so obravnavali tematike položaja starejših delavcev na različnih trgih dela, vloge socialnega gerontologa v procesu upokojevanja, delovne aktivnosti po upokojitvi, pomen varnosti pri delu in v prometu za starejše, prostovoljnega dela starejših ljudi in prekarnega dela starejših žensk.
Druga tematska sekcija je bila osredotočena na dolgotrajno oskrbo. Štirje predstavljeni prispevki so obravnavali pomen dolgotrajne oskrbe za kakovostno življenje starejših ljudi ter pomena zaposlenih in njihovega znanja za kakovostno izvajanje dolgotrajne oskrbe.
V tretji tematski sekciji, ki je pokrivala ostala področja socialne gerontologije, so bili predstavljeni štirje prispevki. Prispevki so obravnavali mobilnost starejših ljudi v domovih za upokojence, kakovost življenja gluhih in naglušnih starejših ljudi, hospitalizacijo starejših ljudi in prehrane starejših ljudi.
V zadnji tematski sekciji so bili predstavljeni štirje prispevki s področja starostne diskriminacije, mobilnosti starejših ljudi ter delovnih kompetenc in umskih sposobnostih starejših zaposlenih.
»Zadana naloga konference ni bila lahka in udeleženci si nismo delali utvar, da smo problem staranja in starosti obdelali v vsej živeči kompleksnosti. Vseeno pa smo izpostavili, da se staranje in starost v sodobni postmoderni družbi doživljata kot tista družbena fenomena, ki ju v okviru družbe nikakor ni več moč spregledati. Svet je danes občutno drugačen od sveta pred desetletji, v katerem so bili današnji starejši manj stari, a delovno in življenjsko aktivni, in še bolj drugačen od sveta, katerega še vedno aktivno (so)kreirajo. Prav gotovo pa je sodobna družba (intenzivnega) staranja, ne samo zaradi tempa družbenih sprememb na področju tehnologije (IKT, zabavne elektronike, telekomunikacij, spremenjenih odnosov med generacijami idr.) oz. dejstva, da doživljamo povečane izmenjave in difuzije praks življenja med generacijami, vrednot in tehnologij, zagotovo občutno drugačna od družbe, ki šele nastaja in bo obstajala v prihodnosti, ko bodo v generaciji starejših danes mlajši, saj bo to družba, ki jo bodo kot starejši doživljali danes mladi ljudje. Staranje in starost danes ne označuje samo vse večja časovno-prostorska kompresija, ampak tudi drugačen, ne vedno ustrezen način vrednotenja staranja in starosti v luči aktualnih družbenih sprememb, ki že preoblikujejo življenje starejših do te stopnje, da doživljamo spremembe na svetovni ravni. Toda ravno družba, ki je v procesih akutnega intenzivnega spreminjanj, potrebuje realen odnos do starejših,« je pojasnila prof. dr. Jana Goriup.
Ugotovitve konference opozarjajo, »da veličino nekega naroda in države zgodovina ne ocenjuje le po različnih dosežkih in uspehih, temveč tudi po skrbi za starejše. Država, ki slabo ravna s svojimi nekoč ustvarjalnimi, sedaj ostarelimi ljudmi, nima prihodnosti. Zato sklepi konference nakazujejo potrebo, da preko študijskih vsebin programov socialne gerontologije ponudimo poglobljen vpogled v problematiko družbenih sprememb, ki zadevajo starejše, saj smo ob že oblikovani teoretski podlagi z empiričnimi ugotovitvami opozorili na ageistično in gerontofobno dogajanje v življenju starejših. Predstavljeni prispevki so v diskusiji udeležencev dokazali, da je mesto socialne gerontologije prav zaradi aktualnega odnosa do staranja, odnosov do starejših, umiranja in smrti v samem središču družbenih dogajanj. To pa jo označuje kot središčno vedo o aktivnem in produktivnem staranju v razmerah nepredvidljive sodobne družbe,« so še zaključili udeleženci v razpravah.