Socialna gerontologija: bili smo prvi v Evropi


Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki je bil nedavno sprejet v Državnem zboru, je za študente in predavatelje študijskih programov socialne gerontologije zgodovinski dogodek.

V zakonu je kot eden od poklicev za izvajalce dolgotrajne oskrbe naveden tudi socialni gerontolog, za katerega je študij mogoč le na Alma Mater Europaea.  »Zelo sem ponosna, da nam je uspelo. Umestitev poklica med izvajalce je potrditev našega dela in tudi truda študentov, ki študirajo pri nas.  Obljubljam, da se bomo izvajalci študijskega programa  še naprej trudili, da dokažemo, da smo vredni izkazanega zaupanja,« je ob sprejetju zakona pojasnila prof. dr. Jana Goriup, predstojnica programa Socialna gerontologija.

Sicer pa Alma Mater Europaea – ECM že 10 let izvaja študij socialne gerontologije, ki ga je v Slovenijo iz ZDA pripeljala prof. ddr. Marija Ovsenik, večletna predstojnica in ustanoviteljica tega programa na Alma Mater.

»V Sloveniji smo bili na področju socialne gerontologije prvi, odmevnost v evropskem in globalnem znanstvenem prostoru pa je potrdila našo ustrezno raziskovalno naravnanost. Danes veliko evropskih držav naš program uvrščajo med najnaprednejše programe v Evropi,« pravi prof. ddr. Ovsenikova ter dodaja: »Konkurenčnost in inovativnost na področje dela s starimi in za stare vstopa počasi. Četudi se populacija starih hitro povečuje, pa pomeni izobraževanje zanjo v Sloveniji zanemarljiv delež. Gre za potrebo po spremembi razumevanja in poznavanja procesov in njihove prilagoditve na področju storitev za tretje življenjsko obdobje. Upoštevati je treba socialno-gerontološke interakcije med starajočo se populacijo na eni strani in med akterji, ki sodelujejo v procesu dela s starimi in za stare na drugi. Socialna gerontologija ta znanja prinaša, jih diseminira in procesira medgeneracijsko učenje in celovito informacijo. Znanje, povezano z zmožnostjo vzpodbujanja in usmerjanja, sproža procese kreativnih odziviv na spremembe. Pomanjkanje znanja na tem področju pa pomeni zaviralni dejavnik kakovosti življenja in sposobnosti preživetja. V Sloveniji beležimo strukturna neskladja, nekateri deli severovzhodne Slovenije sodijo med območja, ki jih opredeljuje problem depopulacije in odseljevanje mladih in izobraženih kadrov. Prav zato je program Socialne gerontologije na vseh treh ravneh nujen, saj pomeni na eni strani ustrezen odgovor na potrebe okolja, na drugi strani pa bo slušateljem iz depriviligiranih okolij omogočeno izobraževanje na tem preživetveno nujnem področju. Vsekakor pa zakon o dolgotrajni oskrbi ustrezno pozicionira in priznava strokovnjake socialne gerontologije na področju dela s starimi in za stare. Verjamem, da diplomanti naših programov socialne gerontologije vstopajo na področje dela s starimi kot kompetentni strokovnjaki. Verjamem, da bodo v zakonu priznano strokovno izobrazbo nadgrajevali in srčno vstopali na polje te šibke, pogosto spregledane populacije.«

Galerija