Socialna gerontologija
Alma Mater Europaea – ECM nudi inovativen doktorski študijski program Socialna gerontologija, ki se posveča problematiki, s katero se srečujemo tako doma kot po svetu – starajoče se prebivalstvo.
Cilj podiplomskega doktorskega študija Socialna gerontologija na Alma Mater Euroapaea – ECM je zagotoviti doktorandom internacionalizacijo temeljnih gradnikov sodobne paradigme kreativne storitve, njene kakovosti pri skrbi za ostarele ter zagotovitev posredovanja tistih znanj in spretnosti v raziskovanju, ki jim bodo zagotavljali širok naboj kompetenc potrebnih za obvladovanje procesov raziskovanja skrbi za starostnike. Paradigmatski premik zahteva spremembe sistema vrednot in obnašanja, torej spremembe organizacijske kulture. Brez kritičnega odnosa do preteklih in tudi aktualnih teorij in pristopov k delu z ostarelimi, težko pričakujemo spremembo stanja. Visoka deficitarnost poklica, njegova komplementarnost in orientiranost v znanstveno raziskovalno in aplikativno delo, so kompetenčne prednosti programa.
- Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa
- Splošne in predmetno-specifične kompetence in učni izidi programa
- Merila za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program
- Pogoji za napredovanje po programu
Predmetniki
Predmetniki 2024/25
SOCIALNA GERONTOLOGIJA - 1. LETNIK
Predmetnik | ECTS | ||
---|---|---|---|
Skupaj 1. letnik | 60 | ||
Skupaj za celoten študij | 180 | ||
Obvezni predmeti | |||
1 | Socialna gerontologija | 15 | |
2 | Metode raziskovanja | 15 | |
3 | Strategije in management pri reševanju gerontoloških izzivov | 15 | |
4 | Doktorski seminar: pisanje znanstvenih besedil | 10 | |
5 | Individualno raziskovalno delo 1 (oddaja D1 obrazca na KZRD) | 10 |
SOCIALNA GERONTOLOGIJA - 2. LETNIK
Predmet | ECTS | ||
---|---|---|---|
Skupaj za 2. letnik | 60 | ||
Skupaj za celoten študij | 180 | ||
Obvezni predmeti | |||
6 | Seminar za izdelavo in pripravo doktorske disertacije | 15 | |
7 | Individualno raziskovalno delo 2 (Oddaja dispozicije doktorske disertacije na KZRD, potrjeno s strani mentorja) |
15 | |
8 | Individualno raziskovalno delo 3 (Potrjena dispozicija doktorske disertacije na Senatu Alma Mater) |
5 | |
IZBIRNI PREDMETI (ŠTUDENT IZBERE PREDMETE V VREDNOSTI 25 ECTS) | |||
1 | Vodeno projektno raziskovalno delo | 20 | |
2 | Socialna infrastruktura v demografskih in gerontoloških perspektivah | 10 | |
3 | Sociologija staranja | 10 | |
4 | Sociološki vidiki okoljske gerontologije | 10 | |
5 | Filozofija in etika starosti | 10 | |
6 | Kvaliteta življenja v starosti | 10 | |
7 | Socialni menedžment oskrbe starejših | 10 | |
8 | Metode kvalitativnega raziskovanja | 10 | |
9 | Sodobni pristopi k demenci in alzheimerjevi bolezni | 10 | |
10 | Kognitivno staranje | 10 | |
11 | Ekonomski vidiki oskrbe starejših | 10 | |
12 | Menedžment socialnih podjetij in neprofitnega sektorja | 10 | |
13 | Vedenjski vidiki staranja | 10 | |
14 | Urbana in arhitektonska integracija starejših | 10 |
SOCIALNA GERONTOLOGIJA - 3. LETNIK
Predmet | ECTS | ||
---|---|---|---|
Skupaj za 3. letnik | 60 | ||
Skupaj za celoten študij | 180 | ||
DOKTORSKA DISERTACIJA - MENTORIRANJE | |||
9 | Individualno raziskovalno delo 4 (Potrditev objave znanstvenega članka na KZRD) |
10 | |
10 | Priprava in izdelava doktorske disertacije | 45 | |
11 | Zagovor doktorske disertacije | 10 |
SPREMEMBE ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA
Doktorski študijski program je bil prenovljen s študijskim letom 2024/25. Spremembe veljajo za študente, ki se bodo vpisali s študijskim letom 2024/25 v prvi letnik doktorskega programa Socialna gerontologija. Študenti, ki so bili vpisani v program z letom 2023/24 in prej, bodo lahko zaključili študijski program po starem predmetniku do vključno z letom 2025/26. Po tem datumu morajo študenti oddati vlogo na Komisijo za študijske zadeve, kjer se bo za vsakega pregledalo, katere obveznosti mora opraviti dodatno po novem študijskem programu.
Opis sprememb za 1. letnik
V 1. letniku se vsebine obveznih predmetov Modeliranje vodenja različnosti in raziskovanja kompetenc ter Družbena konstrukcija staranja združi v predmet Socialna gerontologija, ki ima namesto 10 ECTS sedaj 15 ECTS. Doda se predmet Strategije in management pri reševanju gerontoloških izzivov (15 ECTS) ter Individualno raziskovalno delo 1 (5 ECTS). Predmet Metode raziskovanja obsega 15 ECTS (in ne več 10 ECTS).
Opis sprememb za 2. letnik
V 2. letnik se je uvedlo dva nova predmeta Individualno raziskovalno delo 2 - IRD 2 in Individualno raziskovalno delo 3 - IRD 3. Obvezni predmeti drugega letnika Gerontološke in antropološke analize in interpretacije, Starejši, družina in socialna mreža ter Strategije razvoja gerontološke problematike se več ne izvajajo oziroma so vsebine vključene v predmeta Socialna gerontologija in Strategije in management pri reševanju gerontoloških izzivov v prvem letniku. Predmet Seminar za izdelavo in pripravo doktorske disertacije - SIPDD se v okviru prenove izvaja v 2. letniku (v 2023/24 se je izvajal v 3. Letniku). Predmet zadrži obstoječo vsebino in vrednost ECTS. Izbirnost se zniža iz 30 ECTS na 25 ECTS.
Opis sprememb za 3. letnik
V tretjem letniku se dodata dva nova predmeta: Zagovor doktorske disertacije (10 ECTS) ter Individualno raziskovalno delo 4 (10 ECTS). Priprava in izdelava doktorske disertacije se ovrednoti s 40 ECTS (predhodno 45 ECTS). Predmet Seminar za izdelavo in pripravo doktorske disertacije - SIPDD se v okviru prenove izvaja v 2. letniku (v 2023/24 se je izvajal v 3. Letniku).
Izbirni predmeti
Akreditirani so novi izbirni predmeti, ki se pričnejo izvajati v študijskem letu 2024/25:
Socialna infrastruktura v demografskih in gerontoloških perspektivah
Sociološki vidiki okoljske gerontologije
Metode kvalitativnega raziskovanja
Sodobni pristopi k demenci in alzheimerjevi bolezni
Kognitivno staranje
Vedenjski vidiki staranja
Z letom 2024/25 se več ne izvajajo naslednji izbirni predmeti:
Demografske in gerontološke perspektive
Gerontološki procesi in spol
Kreativne oblike timskega delovanja
Zdravstveni vidiki staranja
Medikalizacija staranja
Krizni menedžment v SG
Prostovoljstvo za sožitje med generacijami
Oblike pomoči v paliativi
Pisanje znanstvenih besedil
Organizacija prostega časa
STARI PREDMETNIK
SOCIALNA GERONTOLOGIJA - 1. LETNIK
Predmetnik | ECTS | ||
---|---|---|---|
Skupaj 1. letnik | 60 | ||
Skupaj za celoten študij | 180 | ||
Obvezni predmeti | |||
1 | Socialna gerontologija | 10 | |
2 | Metode raziskovanja | 10 | |
3 | Družbena konstrukcija staranja | 10 | |
4 | Modeliranje vodenja različnosti in raziskovanja kompetenc | 10 | |
5 | Vpliv sprememb na organizacijo v SG | 10 | |
6 | Doktorski seminar: pisanje znanstvenih besedil | 10 |
SOCIALNA GERONTOLOGIJA - 2. LETNIK
Predmet | ECTS | ||
---|---|---|---|
Skupaj za 2. letnik | 60 | ||
Skupaj za celoten študij | 180 | ||
Obvezni predmeti | |||
7 | Gerontološke in antropološke analize in interpretacije | 10 | |
8 | Starejši, družina in socialna mreža | 10 | |
9 | Strategije razvoja gerontološke problematike | 10 | |
Izbirni predmeti (študent izbere 3) | |||
1 | Integrirana dolgotrajna oskrba | 10 | |
2 | Sociologija staranja | 10 | |
3 | Gerontološki procesi in spol | 10 | |
4 | Filozofija in etika v starosti | 10 | |
5 | Kvaliteta življenja v starosti | 10 | |
6 | Management socialnih podjetji in neprofitnega sektorja | 10 | |
7 | Kreativne oblike timskega delovanja | 10 | |
8 | Zdravstveni vidiki staranja | 10 | |
9 | Nove paradigme prostega časa v starosti / Filozofija prostega časa | 10 | |
10 | Ekonomski vidiki oskrbe starejših | 10 | |
11 | Socialna infrastruktura v demografskih in gerontoloških perspektivah | 10 | |
12 | Socialni management oskrbe starostnikov | 10 | |
13 | Urbana in arhitektonska integracija starejših | 10 | |
14 | Prostovoljstvo za sožitje med generacijami | 10 | |
15 | Oblike pomoči v paliativi | 10 | |
16 | Sociološki vidiki okoljske gerontologije | 10 | |
17 | Organizacija prostega časa v starosti | 10 | |
18 | Vodeno projektno raziskovalno delo | 20 |
SOCIALNA GERONTOLOGIJA - 3. LETNIK
Predmet | ECTS | ||
---|---|---|---|
Skupaj za 3. letnik | 60 | ||
Skupaj za celoten študij | 180 | ||
DOKTORSKA DISERTACIJA - MENTORIRANJE | |||
10 | Seminar za izdelavo in pripravo doktorske disertacije | 15 | |
11 | Priprava in izdelava doktorske disertacije | 45 |
Predavatelji
Sodeluje pri študijskih programih:
Dodiplomski študij: Socialna gerontologija, Zdravstvena negaMagistrski študij: Socialna gerontologija
Magistrski študij: Socialna gerontologija
CV:
Bibliografija: Preberi več
Prof. dr. Jana Goriup je predstojnica Katedre za socialno gerontologijo Alma Mater Europaea - ECM, zaslužna profesorica za sociologijo, raziskovalka in večkratna predstojnica Oddelka za sociologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru; soavtorica študijskih programov DMV in sociologije ter interdisciplinarnega družboslovja. Področje njenega pedagoškega, raziskovalnega in strokovnega dela je osredotočeno na sociologijo vzgoje in izobraževanja in sociologijo družine, sociologijo zdravja in bolezni ter socialno gerontologijo. Je članica uredniških odborov Didactica Slovenica - Pedagoška obzorja in Acta technologica Dubnicae. Med njeno pomembnejše delovanje uvrščamo raziskovanje na področjih več socioloških disciplin: sociologije družine, sociologije zdravja in bolezni, sociologije medicine in sociologije vzgoje in izobraževanja ter socialne gerontologije. Je avtorica številnih znanstvenih in strokovnih člankov in znanstvenih monografij. Za navedena študijska področja je v soavtorstvu pripravila tudi znanstvene in strokovne monografije, namenjene tako strokovni kot tudi laični javnosti; za ostala pa študijska gradiva. Je članica več mednarodnih raziskovalnih skupin za izobraževanje odraslih, v katerih komparativno raziskuje izobraževanje odraslih od razsvetljenstva pa vse do danes, vpliv globalizacije na družbo znanja in medgeneracijsko učenje, družbene cilje vzgoje in izobraževanja v učeči se družbi, demografska gibanja glede na gerontološka razumevanja družbenih sprememb, ageizem in stereotipe do starejših ter njihove socialne izolacije, pomen izobraževanja odraslih za razumevanje intenzivnega staranja in starosti, umiranja in nekaterih vidikov doživljanja smrti, kot tudi vlogo zdravstvene nege in medicine v primežu spremenjenih vrednot postmoderne družbe. Prav tako še vedno raziskuje nove paradigme teorije družinskega in partnerskega življenja, kompetenc in spremenjenega odnosa do življenja starejših. Kot soorganizatorka in aktivna udeleženka več mednarodnih znanstvenih simpozijev in znanstvenih konferenc doma in v tujini je prispevala k prepoznavanju aktualnih procesov v slovenski postmoderni družbi in v tujini.
Prednosti študija
Alma Mater Europaea želi z ustvarjalnim pristopom izzvati in nadgraditi inovativne potenciale doktorandov. Predavali bodo uveljavljeni znanstveniki, usmerjeni v razvojno – raziskovalno in aplikativno delo. Imperativ doktorskega študija je opolnomočenje doktoranda pri njegovem oblikovanju kompetenc.
Program tretje (doktorske) stopnje Socialne gerontologije je zasnovan izrazito interdisciplinarno, saj bodo doktorandi pridobili znanje s področja gerontoloških, socialnih in organizacijskih ved, poslovnih in družboslovnih ved, kreativnosti in komunikologije, s področja storitev in trajnostnega razvoja, s področja organizacijskih teorij in managementa, raziskovanja ter sistemov in tehnologij oblikovanja storitev s področja znanj o kulturnem in naravnem okolju ter s področja znanj kakovosti storitve. Program zagotavlja spoznavanje kompleksnega področja socialno gerontoloških študij in hkrati omogoča posamezniku, da se specializira na enem izmed področij skrbi za starostnike (vrste institucij in drugih ciljnih skupin in subjektov s področja dela in skrbi za starostnike).
Vsa Alma Mater Euroapaea – ECM predavanja so e-podprta, saj jih snemamo. Spremljate jih lahko v živo, posnetek pa si lahko doma tudi večkrat ponovno zavrtite.
Štipendije in partnerstva
Zaposljivost
Doktorat iz Socialne gerontologije je odlična vstopnica v širok spekter poklicev tako doma kot v tujini
1) Vodilni položaji v naslednjih ustanovah:
- domovih za starejše občane
- zdravstvenih domovih
- zdraviliščih
- centrih za rehabilitacijo invalidov
- centrih za socialno delo
2) Raziskovalci ali vodje na znanstveno-raziskovalnih in visokošolskih institucijah.
3) Visokošolski učitelji.