Svet, Evropa in Slovenija, kam greste (Quo vadis)?


Univerza Alma Mater Europaea je v v sredo, 2. aprila, v sodelovanju z Zborom za republiko organizirala javno tribuno, kjer so ugledni gostje razpravljali o prihodnosti sveta, Evrope in Slovenije v luči aktualnih geopolitičnih izzivov.

Svet se sooča s številnimi krizami in prelomnimi trenutki, ki vplivajo na prihodnost držav, regij in posameznikov. Negotova globalna in evropska geopolitična situacija odpira številna vprašanja: Kako prepoznati ključne dejavnike, ki bodo v prihodnosti krojili naše življenje? Kako na dogajanje vplivajo tradicionalni partnerji in nasprotniki Evrope? Kakšno vlogo igra Ukrajina v tem kontekstu?

V razpravi so sodelovali:

Dr. Ernest Petrič – diplomat, nekdanji predsednik Ustavnega sodišča RS, nekdanji veleposlanik v ZDA

Dr. Ludvik Toplak – rektor Univerze Alma Mater Europaea, nekdanji veleposlanik pri Svetem sedežu

Dr. Aleš Maver – profesor zgodovine in poznavalec razmer v Ukrajini

Jelko Kacin – obramboslovec, politik, poslanec in diplomat (nekdanji stalni predstavnik RS pri Natu)

Dr. Igor Kovač (online) – raziskovalec na Centru za kibernetsko strategijo in politiko na Univerzi v Cincinnatiju

Javno tribuno je vodil dr. Ivan Janez Štuhec.

Gostje so svetlili aktualne izzive in ponudili vpogled v možne scenarije razvoja, pri čemer so upoštevali zgodovinske, politične, varnostne in strateške vidike.

"Kje je domovina Slovenije in kakšno je njeno mesto v Evropi? Zdi se, kot da morda zaostajamo za drugimi. Imamo cilj, vendar ga moramo morda na novo določiti. Vsak posameznik bi se moral zamisliti, kam gre in kaj bo prihodnost, ter si tudi v domovini ustvariti svoje mesto. Ni dovolj, da samo sanjamo o tem, da bomo postali Švica. Moramo doma ustvariti pogoje, da postanemo nekaj več, da ustvarimo Švico tukaj, v Sloveniji. Pri Slovencih je treba prebuditi zavest o slovenski nacionalni identiteti, da bodo vedeli, kam spadajo, od kod prihajajo in kje je njihova domovina,“ je izpostavil rektor Alma Mater Europaea prof. dr. Ludvik Toplak.

"Gre za temeljno vprašanje demokracije, ali smemo biti to, kar smo, ali ne. Torej ta nasilna in ferjalna asimilacija vseh narodov, ki mejijo na današnjo Rusko federacijo, je strah, ki sosede vodi. Mi pa se obnašamo, kot da smo otok tam nekje v Sredozemlju, morda še celo malo za Malto, tam blizu Kanarskih otokov, dovolj oddaljeni, da se nam z Moskvo ni treba ukvarjati. Ampak žal temu ni tako. Če tega ne bomo razumeli in se umestili tja, kamor paše, nas bodo prehitevali. Zaostajamo po gospodarski rasti, za Češko, za Slovaško, da ne rečem Poljsko. Vse baltske države drvijo in nas prehitevajo. Za nas gre: ali hočemo biti del prihodnosti, ali pa se bomo romantično ukvarjali s svojo preteklostjo? Preteklost nam ne zadošča več. Biti moramo opazni, moramo biti tam, kjer je zgodovinska potreba. Danes je potrebno podpreti Kijev, ozemeljsko celovitost Ukrajine, članstvo v Evropski uniji in tudi v kolektivnem transatlantskem zavezništvu v zvezi z Natom," je po dogodku v izjavi strnil Jelko Kacin.

"Takšne razprave so izjemnega pomena, saj se Slovenci na ta način pravzaprav učimo neke politične kulture, da se pogovarjamo neagresivno, ne žaljivo, če se da, z argumenti o pomembnih stvareh, ki se tičejo naše države, ki je skupna država za vse, leve, sredinske in desne. To je država, ki mora kot demokratična država upoštevati, da bistvo demokracije ni enotnost, ampak sožitje različnosti v nekem demokratičnem okviru. Mladi se morajo zavedati, da je ta država, ki je navsezadnje odvisna od bodočih generacij, resna stvar," je opozoril dr. Ernest Petrič.