»Dihamo vsak dan, vsako minuto in vsako sekundo, nezavedno in avtomatsko. Znano je, da je treba skrbeti za svoje telo in mišice. Pri tem pa večinoma mislimo na večje mišice spodnje in zgornje ekstremitete. Pozabimo pa na še tako pomembne dihalne mišice,« pojasnjuje diplomantka fizioterapije in dodaja, da je potrdila tezo, da lahko s specifičnim programom vadbe za povečanje moči dihalnih mišic vplivamo na boljšo zmogljivost starostnika. Pomembno vlogo pri tem pa ima fizioterapija. »V raziskavi sem se osredotočila na vadbo za povečanje moči dihalnih mišic. Gre za specifičen program vadbe s pomočjo statično značilnega rezultata hoje na 6-metrov za povečanje moči dihalnih mišic, s katerim pripomoremo k boljši zmogljivosti starostnikov,« pojasnjuje diplomantka, ki s potapljanjem na vdih preizkuša meje svojega telesa. 

Gre za ekstremen šport, ki zahteva vrhunsko pripravljenost športnikov na zadrževanje sape, občutek premikanja pod vodo in med drugim tudi mentalno pripravljenost. »Sem 11. na svetu v disciplini z enojno plavutjo. Potopiti se na globino 50 metrov je zame kot nekomu zjutraj vaditi jogo, je pa mentalna pripravljenost pri tem športu ključnega pomena. Pred globokimi potopi čim več diham, se sproščam in raztezam trebušno prepono ter z njo tudi diham. Ob dihalnih vajah se avtomatsko sprostiš, saj možgani začnejo funkcionirati drugače. Zadnje minute pred potopom si vizualiziram potop in meditiram, da sem v svojem svetu in odmislim vse ostalo,« še pove Mojca Haberman. 

Pri športnih uspehih pa ji pomaga tudo znanje fizoterapije, saj v sklopu le-te odkriva nove načine in variacije različnih vaj in terapij za posamezne dihalne mišice.