»Problem sodobne družbe se kaže predvsem v čezmernem sedenju in v premajhni količini gibanja v povprečnem delovnem dnevu. Marsikdo je primoran, bodisi zaradi službe, šole ali kakršnega koli drugega razloga, sedeti šest ali več ur dnevno. Pisarniški delavec na primer sedi med vožnjo v službo, v službi, ponovno med vožnjo iz službe, sedi med kosilom ter zvečer med gledanjem televizije in tako se običajen dan pisarniškega delavca ponavlja iz tedna v teden,« opozarja Janja Rožman, ki je svoje zaključno delo posvetila raziskavi vplivov sedenja pri zaposlenih v pisarnah. Osredotočila se je na vratno in ledveno hrbtenico, saj sta ta dva predela v sedečem položaju najbolj izpostavljena kostno-mišičnim obolenjem.

»Raziskovala sem možne rešitve za preprečevanje nastanka bolečin v vratnem in ledvenem predelu hrbtenice. Ugotovila sem, da se lahko pojavnost bolečine z redno telesno aktivnostjo zmanjša. Sestavila sem tudi program razteznih vaj, ki jih zaposleni lahko izvajajo tako med delovnim časom kot tudi doma,« opisuje diplomantka in izpostavi tudi ugotovitve o tem, da V današnjih časih se vedno bolj zanemarjata pomen ergonomije in telesne aktivnosti. V našem primeru, smo med pisarniškimi delavci ugotovili, da je med pisarniškimi delavci skoraj polovica takšnih, ki ne pozna in nima ergonomsko urejenega delovnega mesta ter se ne ukvarja s športnimi aktivnostmi v prostem času. »Problem pri pisarniških delavcih je predvsem takšen, da ne poznajo ergonomije sedenja in posledično sedijo v prislini drži, ki pa na daljši rok ne prinese kaj dobrega. Kot posledico dolgotrajne prisilne drže prištevamo tudi kostno-mišična obolenja. Ta obolenja se razvijajo postopoma in se lahko iz preprostega nelagodja in manjših bolečin spremenijo v resnejše težave, dodaja Janja Rožman in zaključi, da je »za boljše zdravje teh delavcev v prihodnosti bistvenega pomena ozaveščanje vseh, ki opravljajo sedeče delo oziroma, ki večino dneva preživijo v sedečem položaju, o pomembnosti telesne aktivnosti in o pomembnosti ergonomije. Pogosto se vsak posameznik začne zavedati tega prepozno, takrat ko je bolečina že prisotna.

PRIMER RAZTEZNIH VAJ

Raztezanje za ramena, lakti, zapestja in prste: vajo izvajate sede. prepletite prste in iztegnite roke pred seboj, tako da so dlani obrnjene proč od vas. Ob tem se občuti raztezanje v lakteh in v zgornjem delu hrbta. Položaj zadržite 10 sekund in ponovite dva krat.
Raztezanje za ramena in vrat: vajo izvajate sede. ramena dvignite proti ušesom, tako da začutite rahlo napenjanje v vratu in ramenih. Položaj zadržite 3–5 sekund in ponovite dvakrat.
Raztezanje za stranske mišice vratu: vajo lahko izvajate sede ali stoje, ob tem pa naj roki sproščeno visita ob telesu. Glavo obrnite v eno stran nato še na drugo, tako da brado približate k levemu in desnemu ramenu. Položaj zadržite na vsaki strani 5 sekund.
Izboljšanje krvnega obtoka: vajo izvajate sede. čeljust naj bo sproščena, ramena naj sproščeno visijo ob telesu. Roke stresajte ob telesu 10–12 sekund.
Raztezanje za ramena, prsi in zgornji del hrbta: vajo izvajate sede. Prepletite prste in jih položite za glavo. Komolci naj bodo ob tem dvignjeni ob strani, telo pa poravnano. Lopatici potisnite skupaj in občutili boste napetost v zgornjem delu hrbta. Položaj zadržite 5 sekund.
Raztezanje za zgornji del ramen in vrat: vajo lahko izvajate sede ali stoje. Levo roko za hrbtom rahlo povlecite z desno roko navzdol in na stran, hkrati pa glavo nagnite prosti desno rami. Enako ponovite z drugo stranjo. Položaj zadržite 10 sekund.
Raztezanje za ramena, hrbtno stran nadlakti in vrat: vajo izvajate sede. Z levo roko se primete za desno ramo. Z desno roko primite levo malo nad komolcem. Ko pogledate čez levo ramo, povlecite komolec v smeri desne rame in začutite raztezanje. Enako ponovite z drugo stranjo. Položaj zadržite 10–15 sekund.