ZA ČLOVEKA GRE 2022: NAJVEČJI ZNANSTVENI DOGODEK V SLOVENIJI


Največja vsakoletna mednarodna znanstvena konferenca v Sloveniji »Za človeka gre« v organizaciji Alma Mater Europaea in Evropske akademije znanosti in umetnosti, ki je letos posvečena etičnim izzivom digitalne transformacije, se je danes uspešno začela. Prvo dan dogodka je postregel z eminentnimi imeni akademskega sveta. Na rasizem se moramo odzvati z orogčenjem, je poudarila dekanja Pravne fakultete Univerze v Oxfordu Mindy Chen-Wishart.

»Digitalna preobrazba zahteva družbeno in humanistično spoznanje za vzpostavitev ravnotežja med hitrim tehnološkim in družbenim razvojem ter solidarno pravičnostjo,« je uvodoma dejal prof. dr. Ludvik Toplak, predsednik Alma Mater Europaea, ki je tudi ena od vodilnih slovenskih visokošolskih ustanov na področju digitalizacije in e-izobraževanja.

Konferenca Za človeka gre se odvija pod pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja. »Letošnje srečanje poteka v času, ko si velik del človeštva zastavlja predvsem eno vprašanje: ali medsebojnih nesoglasij res ne znamo reševati drugače kot z nasiljem in celo vojno. Smo živeli v utvari, ko smo mislili, da smo z razvojem znanosti in tehnologije, pa seveda umetnosti in kulture, tudi ljudje napredovali tako, da znamo vse medsebojne odnose urediti na miren način? Etični izzivi digitalne transformacije so bili še pred mesecem eno pomembnejših vprašanj, zdaj pa se zdi, da moramo najprej odgovoriti na gornje vprašanje. Če bomo našli pravi odgovor nanj, bo šlo laže tudi z vsemi drugimi,« je nagovor pričel predsednik Pahor in nadaljeval, da tehnologija spreminja življenja ljudi, pri čemer je pomembna hitrost, odzivnost in prilagodljivost. »Izjemno pomembno je, da pri digitalni transformaciji posameznih področij družbe ujamemo pravo ravnotežje med tehnološkim in družbenim razvojem. Spremembe, ki se dogajajo, je treba sprejeti, jih razumeti in jih oblikovati v prid družbe. V prid skupnosti! Razvoj mora iti z roko v roki s solidarnostjo in človečnostjo, ki omogočata humanizacijo tehnologije in preprečujeta dehumanizacijo družbe,« je še poudaril.

V uvodnem delu sta udeležence pozdravila tudi častni predsednik Evropske akademije znanosti in umetnosti v Salzburgu prof. dr. Felix Unger in častni predsednik Svetovne akademije znanosti in umetnostiki prof. dr. Ivo Šlaus. Izrazila sta prepričanje, da so etični izzivi digitalne tranformacije izjemno pomembna tema, ki zaznamuje in spreminja svet, v katerem žimo. 

Najprepoznavnejši akademiki in strokovnjaki v mednarodnem prostoru so prepričani, da digitalizacija močno vpliva na življenje in bo v prihodnosti preoblikovala celostna področja naše družbe. »Evropa, osnovana na načelih demokracije, človekovih pravic in gospodarske blaginje, trenutno doživlja enega najnevarnejših izzivov po drugi svetovni vojni. Ta izziv bomo preživeli s pomočjo neodvisne digitalne preobrazbe in okolju prijaznimi inovacijami, da bomo oblikovali trajnostno prihodnost Evrope, tudi na področju varnosti in obrambe,« je prepričljivo dejal predsednik Evropske akademije znanosti in umetnosti prof. dr. Klaus Mainzer.

O življenju v novi postindustrijski dobi je spregovoril podpredsednik Evropske komisije Maroš Šefčovič: »Naš svet se hitro spreminja. Vidimo številne mega trende, ki se dogajajo okoli nas, kot so podnebne spremembe, vse večji pritisk na demokracijo in vrednote, premiki v demografiji in izzivi svetovnega reda, ki jih kaže grozljiva ruska invazija na Ukrajino,« je bil jasen Šefčovič in dodal, da bo polovica sedanjih delovnih mest na svetovni ravni v prihodnosti avtomatiziranih z znatnimi razlikami v državah in sektorjih, hkrati pa se bo pojavilo veliko novih delovnih mest, vključno z zelenimi.

Kot osrednji gost se je uvodnega dne udeležil tudi minister za digitalno preobrazbo Mark Boris Andrijanič. Izpostavil je, da je digitalna vključenost vseh delov družbe prioritetna naloga Službe vlade za digitalno preobrazbo, ki bo z realizacijo največjega programa digitalnega opismenjevanja Slovenijo popeljala med najbolj digitalne vključujoče družbe v Evropi na lestvici digitaliziranosti in gospodarstva. »Etični vidiki digitalne preobrazbe so v ospredju prav v času trenutne vojne v Ukrajini. Vesel sem, da bo Evropa na tem področju nastopila skupaj z vzpostavitvijo evropskega kibernetskega ščita,« je poudaril minister in dodal, da je Slovenija v minulem letu napredovala na evropski lestvici digitaliziranosti. »Naša želja je, da do konca tega desetletja postanemo ena od petih najnaprednejših držav na tem področju,« je še dodal minister Andrijanič. Le tako se bomo lahko borili proti ruskim kibernetskim grožnjam, je dodal.

Mark Boris Andrijanič, Igor E. Bergant

Na demografske spremembe, ki so sicer manj vidne in vpadljive, vendar močno vplivajo na človeka in družbo je opozorila podpredsednica Evropske komisije in komisarka za demokracijo in demografijo Dubravka Šuica: »Glede na to, da staranje vpliva na naše družbe na različnih ravneh Evropska komisija verjame v celostni pristop, ki podpira ukrepe, ki pokrivajo več področij na komplementarni način. Predstavila bo novo evropsko strategijo oskrbe za podporo moškim in ženskam pri iskanju najboljše oskrbe in najboljšega življenjskega ravnovesja zanje.«

Na zakoreninjenost diskriminacije je opozorila dekanja Pravne fakultete Univerze v Oxfordu prof. dr. Mindy Chen-Wishart. »Veliko težje je videti in obravnavati lastna institucionalna in individualna delovanja, ki ohranjajo bolj subtilne oblike rasizma, ki so navzven neopazne,« je dejala Chen-Wishart, ki je lani začela gibanje #RaceMeToo. Pozvala je družbo, da prisluhne rasnim manjšinam, kjer je najprimernejši ogorčenje nad dejstvom, da živimo v rasistični  družbi. »Težko je izslediti rasizem, saj obstaja precejšnje število njegovega zanikanja. Kaznovanje pa ne doprinese pravilnega rezultata, ker razdvoji in oddalji ljudi.«

Na konferenci, ki bo trajala do 18. marca 2022, bo 60 panelov in okroglih miz z več kot 250 nastopajočimi na področjih zdravja, medicine, socialne gerontologije, socialnega dela, prava, izobraževanja, psihologije, psihoterapije, komunikacije, arhivistike, informatike, filozofije in humanistike. Na konferenci vsakoletno nastopijo voditelji svetovne znanosti, med njimi pogosto profesorji univerz kot so Harvard,  Cambridge, Oxford, Columbia in ostalih.

Alma Mater Europaea ima 1600 študentov na 28 študijskih programih na doktorski, magistrski in dodiplomski stopnji. Lahko se pohvali z najvišjo zaposljivostjo diplomantov med univerzami in fakultetami v Sloveniji. “Pri konferenci sodelujejo vsi študenti. Doktorski predstavljajo svoje raziskave, magistrski pripravljajo in objavljajo recenzije in dodiplomski pišejo povzetke referatov,” je povedal dr. Sebastjan Kristovič, koordinator študijskega procesa.

Evropska akademija znanosti in umetnosti je združenje dva tisoč znanstvenikov, med katerimi je 33 prejemnikov Nobelove nagrade. Akademija ima sedež v Salzburgu.

Prof. dr. Mindy Chen-Wishart, prof. dr. Jurij Toplak

Galerija