»Ekscentrična vadba zaradi svojih specifičnih fizioloških in mehanskih karakteristik predstavlja učinkovito metodo pri zdravljenju športnih poškodb spodnjih ekstremitet. Uporablja se lahko samostojno ali z dodatnimi fizioterapevtskimi metodami in tehnikami, ki pospešijo postopek zdravljenja. Fizioterapevt mora biti primerno usposobljen, sposoben naučiti pacienta pravilne izvedbe vaj, morebiti povečati ali zmanjšati zahtevnost izvedbe glede na posameznika ter oceniti, katere fizioterapevtske postopke lahko doda,« teoretična izhodišča diplomskega dela povzema diplomant Luka Horvat.

Športna poškodba se nanaša na vrste poškodb, ki se najpogosteje pojavljajo med izvajanjem vadbe ali športa. So vsaka pomanjkljivost telesa v povezavi s treningom ali tekmovanjem, ki se kaže v športnikovi odsotnosti od športa oziroma nesposobnosti popolnega sodelovanja na treningu ali tekmi za več kot en dan. Delijo se na dve kategoriji: akutne in kronične poškodbe. Za akutne poškodbe je značilna nenadna poškodba, medtem ko se kronične poškodbe običajno razvijajo postopoma skozi daljše časovno obdobje in nastanejo zaradi dalj časa trajajoče prekomerne obremenitve dela telesa 

»Ekscentrična vadba je doslej najbolj raziskana metoda za obravnavo tendinopatij. Študije so potrdile, da ima ta vrsta vadbe pozitiven učinek pri zdravljenju tako ahilarne kot tudi patelarne tendinopatije. Ekscentrična vadba pospešuje regeneracijo poškodovanega tetivnega tkiva, izboljšuje funkcionalne zmogljivosti in zmanjšuje bolečino, zraven tega jo je mogoče izvajati skorajda povsod,« poudarja diplomant in dodaja, da na zdravljenje tendinopatij spodnjih okončin pozitivno vplivajo tudi druge fizioterapevtske metode in tehnike (ultrazvočno vodena tehnika galvanske elektrolize, vibracijski trening ...), ki se uporabljajo skupaj z ekscentrično vadbo. 

»Ključnega pomena je, da fizioterapevt izbere pravilno kombinacijo terapevtskih pristopov.«