Trajanje projekta: 1.10.2022 - 30.09.2024

Vodja projekta: prof. dr. Marko Novak (MLC Ljubljana)

Sodelavci: doc. dr. Luka Martin Tomažič, izr. prof. dr. Matej Mertik, doc. dr. Barbara Toplak Perovič

Prijavitelj: MLC Fakulteta za management in pravo Ljubljana, AMEU-ECM je partner projekta

Financer: ARIS (Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS)  

Kratka vsebina projekta:

Središčna ideja projekta je svetovanje glavnemu projektnemu partnerju, Holdingu Slovenske elektrarne, glede določenih vidikov postopkov javnega naročanja. V tem okviru se osredotočamo na glavno vprašanje: kdaj je mogoče pogodbo o izvedbi javnega naročila spremeniti. Naročniki se pri izvajanju pogodbe o javnem naročilu velikokrat srečujejo z okoliščinami, ki jih pred sklenitvijo pogodbe, kljub vsej skrbnosti, niso mogli predvideti, oz. okoliščinami, ki bistveno ne spreminjajo pogodbenih obveznosti, kljub temu pa spreminjajo določene elemente veljavnega pogodbenega razmerja. V takih primerih bi nujno morali prilagoditi določena pogodbena določila nastalim okoliščinam in tako spremeniti veljavno pogodbo, ne da bi morali ponovno izvajati postopek oddaje javnega naročila oz. koncesije, vendar se je do sedaj pri takih spremembah tvegalo, da se s tem krši veljavna zakonodaja s področja javnega naročanja oz. koncesij. Tovrstne spremembe v postopku javnega naročanja so še posebej aktualne na področju energetike, kjer se zadeve na trgu hitro odvijajo in bi zamuda pri ustrezni poslovni reakciji oz. prilagoditvi lahko povzročila določeno poslovno škodo.

Poglede na dopustnost sprememb pogodb o javnih naročilih gre zato dopolniti z oblikovanjem teze o možni razširitvi primerljivih standardov razlage dopustnosti iz pogodbene (izvedbene) tudi na razpisno fazo postopka oddaje javnega naročila/koncesije. Pri teh med javnimi naročili in koncesijami (drugače kot pri samih predpostavkah in posledicah dopustnosti sprememb) ni razlik. Pravna podlaga je tako sicer dana, vendar ni povsem jasno, kako to udejanjiti v praksi, kar je seveda odvisno od uspešne pravne argumentacije določene spremembe.

Aktualnost tovrstne spremembe bi bilo treba najprej ekonomsko-poslovno utemeljiti, kar zahteva podrobno analizo na tem področju. V tej zvezi bomo razvili ustrezen model optimizacije na tem področju. Da pa bomo imeli boljši pregled nad ekonomsko učinkovitostjo postopkov javnega naročanja, bomo izdelali model na temelju tehnologije blockchain. Toda, četudi imamo neko ekonomsko utemeljenost spremembe javnega naročila, to še ne pomeni, da je pravno upravičena. Tak je naša ambicija širša, kajti želimo pogledati tudi, kako bi delovala argumentacija pravno-poslovne odločitve na tem področju. Tudi na tem področju bomo razvili model pravno-poslovne argumentacije, ki bo najprej določal premiso namenjeno poslovno-ekonomski optimizaciji, druga premisa pa bo uporaba ustrezne pravne določbe z ustrezno interpretacijo in argumentacijo. Model pravno-poslovne argumentacije je mogoče upoštevati na najrazličnejših interdisciplinarnih področjih, tu pa ga apliciramo na problematiko javnih naročil na področju energetike, pri čemer sprememba pogodbe javnega naročila predstavlja poseben element v tem modelu. Dodati je še treba, da na področju energetike kot infrastrukturne dejavnosti tudi sicer že v pozitivnem pravu, tako EU kot RS, veljajo nekatere posebnosti. Omejitve so namreč nekoliko manj stroge kot pri javnem naročanju sicer.

Interdisciplinarnost projekta, ki kombinira ekonomsko-poslovne in pravne vidike (pravno javnih naročil) ter tem dodaja še pravnoteoretske poudarke (v smislu utemeljenosti spremembe pogodbe ter pravne argumentacije), dopolnjuje še dodatni vidik, ki sega na področje upravnih in organizacijskih ved. Gre za raziskovanje obstoječega stanja organizacijske energije pri vodenju posameznih projektov javnega naročanja v HSE. Raziskavo bomo razširili še na vodenje projektov javnega naročanja drugih pravnih oseb z namenom primerjave. Prav tako pa bomo za namene primerjalne analize dejavnikov organizacijske energije, ki pospešujejo optimizacijo, uporabili tudi že obstoječo bazo meritev drugih projektov. V tej zvezi bomo izluščili dobre prakse vodenja, ki prispevajo k optimizaciji vodenja projektov (javnega naročanja) ter jih pilotno implementirali na vodenje projektov javnega naročanja pri naročniku, to je HSE.