Projekt je zastavljen kot izvedba merjenja kulture z anketnim vprašalnikom na naslednjih področjih:

• osnovno zdravstvo,

• specialistične ambulante,

• bolnišnično zdravstvo,

• lekarniška dejavnost in

• socialno-varstveni zavodi.

Kultura varnosti pacientov je eden izmed poglavitnih kazalnikov varnosti pacientov v zdravstvu. Merjenje zaznavanj kulture varnosti pacientov med osebjem prikaže sedanje stanje kulture varnosti in na podlagi rezultatov omogoča uvajanje metod in orodij za zmanjševanje preprečljivih škodljivih dogodkov in posledično večjo varnost, predvsem pacientov, hkrati pa tudi osebja.

Cilji merjenja zaznavanja kulture varnosti

1. Povečano zavedanje med osebjem in vodstvom o pomembnosti problema varnosti pacientov in njihove lastne zaščite pred morebitnimi tožbami, ko gredo stvari narobe.

2. Pridobitev izhodiščnih podatkov o stanju zaznavanja kulture varnosti pacientov.

3. Ugotavljanje kje so področja , ki kažejo na priložnosti za izboljšave.

4. Ugotavljanje področij, kjer je zdravstvena ustanova dobra.

5. Ponavljanje ankete (na 2-3 leta) omogoča časovno primerjanje zdravstvenih ustanov tako samih s sabo po izvedenih sistemskih ukrepih na področjih, kjer so priložnosti za izboljšave, kot tudi primerjanje z ostalimi podobnimi zdravstvenimi organizacijami in /ali poklicnimi skupinami ter najboljšimi praksami

POVZETEK RAZISKOVALNEGA PROJEKTA »KULTURA VARNOSTI PACIENTOV«

Varnost pacientov je v svetu in pri nas predolgo zanemarjena znanost in praksa. Škoda, ki jo doživijo pacienti zaradi napak, dosega epidemiološke razsežnosti. Fizična in mentalna poškodba pacienta zaradi preprečljivih škodljivih dogodkov v razvitih državah zadene vsakega 10. pacienta in okrog 0,1 % do 0,2 % jih zaradi napak tudi umre. Po svetu lahko vsak 4 od 10 pacientov doživi škodo (80% teh bi sedalo preprečiti) v primarnem zdravstvu . Ocena za Slovenijo je približno 35 000 škodljivih dogodkov in okrog 1000 smrti na leto v bolnišnicah, približno 50% bi se jih dalo preprečiti. Raziskav o tem nimamo, ker jo je nekdo preprečil. Pristop k napakam pri nas je zastarel, ker ne upošteva znanosti o varnosti pacientov. Zato tudi ne vemo, kakšna je kultura varnosti pacientov v našem zdravstvu, razen raziskave o kulturi varnosti v vseh splošnih bolnišnicah v letih 2011/2011, ki je pokazala slabe rezultate. Ankete o kulturi varnosti pacientov v zdravstvu ocenjujejo zaznavanje postopkov in vedenja zaposlenih v njihovem delovnem okolju in kažejo na prednostne naloge za udejanjanje rešitev za varnost pacientov. Korist anket o kulturi varnosti pacientov je v pospeševanju drugačnega razmišljanje o varnosti in razumevanje sprememb potrebnih za izboljšave.

Dobra kultura varnosti pacientov (KVP) je eden glavnih dejavnikov za izboljšanje izidov za paciente in uspešnosti zdravstvenega sistema. To je lahko zdravilo za zmanjševanje preprečljivih škodljivih dogodkov. Merjenje KVP na vseh ravneh zdravstva lahko izboljša stanje varnosti pacientov, zmanjša trpljenje pacientov in njihovih bližnjih in zmanjša stroške. Do izboljšav varnosti pacientov pride, če posamezniki na vseh ravneh zdravstvenega sistema sodelujejo in se zaveda, da vsakdo dela napake, a z vgradnjo varoval v sisteme in procese in pridobitvijo kompetenc iz varnosti pacientov škodo lahko preprečimo.

Spremembe kulture ni mogoče določiti s strategijo, temveč s sistematičnim pristopom k elementom varnosti pacientov. Pozitivno varnostno kulturo je mogoče razviti, če so vsi v zdravstvu usposobljeni za varno delo, s proaktivnim iskanjem nevarnosti in poročanjem o incidentih in skorajšnjih napakah.

Kultura varnosti pacientov je kultura sporočanja napak (slabo uveljavljena pri nas), kultura učenja iz napak (ker jih skoraj «ni« se ni kaj naučiti) in obvladovanja kliničnih tveganj, kultura prožnosti, kultura znanja (kompetence za varnost pacientov so nerazvite) in pravična kultura ( nihče je ne izvaja).

KVP je moč izmeriti. Raziskava bo razvila instrumente v obliki vprašalnikov za merjenje kulture varnosti na različnih ravneh zdravstvenega sistema in jih standardizirati v pilotnih študijah. Ocenili bomo psihometrične lastnosti slovenskega prevoda vprašalnika Agencije za zdravstvene raziskave za (AHRQ) za 1) izvenbolnišnične lekarne, 2) zdravstveni del socialnovarstvenih zavodov 3) nadgradnjo vprašalnika za bolnišnice glede na razvoj od leta 2011dalje 4) uporaba že prevedenega in psihometrično preizkušenega vprašalnika »Vprašalnik odnosa do varnosti« za primarno oskrbo.

PRIČAKOVANI REZULTATI

Glavni izsledek je pripraviti psihometrično testirane vprašalnike, da se zagotovi njihova zanesljivost za 1) izvenbolnišnične lekarne, 2) zdravstveni del socialno varstvenih zavodov 3) za bolnišnice 4) in uporaba že prevedenega in psihometrično preizkušenega vprašalnika »Vprašalnik odnosa do varnosti« za primarno oskrbo.

1. Pridobitev zanesljivih in veljavnih vprašalnikov za različne ravni zdravstva

2. Vpogled v raven zaznavanja varnosti pacientov v zdravstvenih organizacijah, ki bodo sodelovale v pilotni raziskavi.

3. Zapis splošnih ukrepov za izboljšave varnosti pacientov glede na rezultate.

4. Razumevanje izvajalcev o zavedanju za varnost pacientov in drugih ukrepih za izboljšave glede na svoje rezultate

5. Omogočanje izvajalcem zdravstvene dejavnosti za lažje uvajanje strategije kakovosti in varnosti (2022-2031). To je projekt razvoja strategije Ministrstva za zdravje, Evropske komisije in družbe NTT DATA in bo zaključen v oktobru 2022.

6. Vpeljava merjenja zaznavanja KVP po končanem projektu pri vseh izvajalcih

7. Vpeljava rednega merjena KVP vsakih 2 leti, kar bo omogočalo vpogled v uspešnost izvajalcev in tudi primerjavo med njimi, tako da bodo imeli pacienti možnost izbirati med njimi glede na varnost pacientov.

Rezultati projekta:

• Statistična obdelava anket o problematiki varnosti pacientov izpostavljenih potencialnim napakam lekarn
• Statistična obdelava anket o problematiki varnosti pacientov v slovenskih bolnišnicah
• Statistična obdelava anket o problematiki varnosti pacientov v slovenskih ambulantah